Kitajski avtomobilski proizvajalec, ki je med drugim tudi lastnik švedskega Volva, je po srednje velikem križancu Atlas na slovenskem trgu predstavil še kompaktnejšega družinskega člana. Z njim za osvajanje novih kupcev v uvodu stavijo na kombinacijo zmogljivosti in širokega nabora serijsko vključene opreme. Zgodovina modela, ki je na mednarodnih trgih v prodaji pod nazivom Coolray, sega v leto 2018. Takrat je bil, kot prvi križanec znamke na platformi BMA, na Kitajskem predstavljen pod imenom Binyue.
K nam je prišla posodobljena različica, ki je bila lani deležna temeljite prenove in je na voljo z bencinskim štirivaljnikom in 7-stopenjsko dvosklopčno avtomatiko. Pri znamki Geely so se namreč ob začetku prodaje Coolraya odločili slovenskim kupcem ponuditi serijsko dobro opremljen in zmogljiv avtomobil. Na testu smo imeli tokrat (če ji sploh lahko tako rečemo) osnovno različico GF, ki pa se od tisočaka in pol dražje GF + razlikuje le po drugačnih platiščih enake velikosti in posebnem karoserijskem barvnem odtenku sivke, ki se spreminja glede na svetlobo.
Vse ostalo, vključno z naborom asistenčnim pomagal in delovanjem informacijsko-multimedijskega sistema, je enako pri obeh različicah. Dokaj bogat nabor opreme med drugim vključuje tudi električna dvižna vrata prtljažnika, gretje sprednjih in zadnjih sedežev ter panoramski sistem prikaza štirih kamer. Seveda bo vsak pri sebi presodil, če je razlika med modeloma vredna omenjenega zneska, ki se v primeru izbire katerekoli barve razen bele sicer praktično prepolovi.
Zmogljiva motorizacija
Pod motornim pokrovom se skriva 1,5 litrski bencinski štirivaljnik, ki so ga skupaj z menjalnikom zasnovali inženirji znamke Geely – za razliko od 1,5-litrskega trivaljnika, ki je na voljo v modelu Atlas in je nastal v sodelovanju z Volvom. Motor ob podpori turbine razvije 128 kW (172 KM) moči in v kombinaciji s 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom z dvema sklopkama trenutno predstavlja edino pogonsko opcijo modela Coolray. Čeprav usklajenosti motorja in menjalnika nimam kaj očitati, saj menjava prestav poteka zvezno in brez izrazitih sunkov, sem občasno vseeno pogrešal možnost ročne izbire predstav, ki bi prišla prav predvsem za izkoriščanje motornega navora za zaviranje ob vožnji navzdol. A so se inženirji znamke Geely oddolžili z možnostjo izbire različnih voznih načinov in sistemom za nadzor hitrosti pri strmih spustih, ki pa ga je potrebno vključiti preko zaslona na dotik.
Sam sem sicer največkrat uporabljal prilagodljiv vozni način (Adaptive), ki se prilagaja voznikovemu tempu. Ob umirjeni vožnji prestavlja in ohranja izbrano prestavo na dizelsko nizkih vrtljajih (tudi pod 1.400 vrtljajev/minuto), ob odločnejšem pritisku desnega pedala pa se motor rad zavrti tudi precej višje, seveda po kratkem zamiku, potrebnem za menjavo prestavnega razmerja. Z za bencinski motor nizkimi vrtljaji (2.500 vrt./min) poteka tudi vožnja v okviru hitrostne omejitve naših avtocest, ne glede na nizke vrtljaje pa ni bilo zaznati nikakršnih neprijetnih vibracij ali zvokov. Poraba se je gibala od slabih šest litrov na sto prevoženih kilometrov (po regionalnih cestah) do dobrih sedem litrov bencina (pri avtocestnih hitrostih), medtem ko je vožnja ob zastojih po mestnih ulicah terjala še pol litra več. Skupna poraba v obdobju testnih voženj (polovica avtocesta, ostalo mesto in regionalne ceste) se je ustalila pri 6,6 litra goriva na prevoženih sto kilometrov.
Za odraz športnega značaja, ki ga pri kitajskem avtomobilskem proizvajalcu ob ostalih dodatkih poudarjajo tudi s precej izstopajočimi zaključki izpušnega sistema, poleg motorne zmogljivosti poskrbijo tudi nastavitve podvozja. V želji po bolj dinamični vožnji se lahko med ovinke zapodimo z izbranim športnim načinom vožnje, ki občutno prilagodi odzivnost pedala za plin in režim prestavljanja. Zato je, ne glede na hitrost, vedno dovolj moči in navora na pogonskih kolesih, ob priganjanju čez ovinke pa avtomobil ohranja stabilno lego na cesti ob dobri povratni informaciji ravno prav čvrstega volana.
Mešani občutki
Digitalni značaj modela Coolray poudarja kombinacija zaslona merilnikov in osrednjega zaslona informacijsko-multimedijskega sistema, ki po sicer počasnem zagonu deluje dovolj odzivno. Upravljanje večine funkcij avtomobila poteka preko osrednjega zaslona na dotik, a so se razvojniki vseeno odločili pod osrednjim zaslonom ohraniti nabor fizičnih gumbov, ki so namenjeni hitremu upravljanju klimatske naprave, medtem ko so hitri izbiri voznih načinov namenili preklopno stikalo na konzoli med sprednjima sedežema. Sodobna zasnova kabine z veliko uporabnih odlagalnih površin in izbiro materialov, prijetnih na pogled in otip, že na prvi pogled daje vtis prestiža in ponuja dovolj prostora za noge in glavo na zadnjih sedežih tudi tistim s kakšnim višinskim centimetrom več od povprečja.
Povezava mobilnega telefona s sistemom avtomobila omogoča prostoročno telefoniranje in predvajanje glasbe s telefona, brez potrebe po priklopu preko USB vtičnice, vendar je potrebno vse nastavitve in izbiro pesmi opraviti neposredno na telefonu. Zrcaljenje telefona z operacijskim Android je možno le preko njihove aplikacije (ki jo je potrebno namestiti na telefon) in povezave s kablom, a v tem primeru ostaja zaslon telefona ves čas vklopljen. Sistem naj bi sicer podpiral tudi neposredno povezavo s sistemom Apple CarPlay, česar tokrat nisem imel možnosti preizkusiti, žal pa ni možnosti uporabe sistema Android Auto. Poleg zgolj osnovnih funkcij radijskega sprejemnika (zaenkrat ni digitalnega radia DAB), ki žal ne podpira funkcije prometnih informacij ali prikaza imena radijske postaje, sistem omogoča tudi predvajanje najbolj pogostih formatov glasbenih datotek iz USB medija, a je izbira pesmi relativno zapletena. Obenem jo je potrebno opraviti po vsakem zagonu avtomobila, saj sistem samodejno ne predvaja zadnje poslušane datoteke, temveč se vsakokrat vrne na uvodni seznam.
Za dober pregled nad okolico vozila skrbi sistem panoramskih kamer s pogledom iz ptičje perspektive, ki postreže s prikazom visoke ločljivosti in se dobro obnese tudi v temi, zato parkiranje v nobenem primeru ne bi smelo biti preveč težavno. Vožnjo naj bi olajšal še prilagodljiv regulator hitrosti, ki pa se pogosto odzove preveč sunkovito, zato njegovo uporabnost vidim predvsem v vožnji pri nižjih hitrostih v mestnih zastojih. Za vožnjo po avtocesti pa bi si sam želel možnost preklopa na običajen regulator hitrosti, ki bi ga vklapljal in izklapljal ročno.
Samozavesten vstop na trg
Coolray je zanimiv nov igralec na slovenskem trgu. Verjamem, da se bo kljub poplavi modelov v tem razredu marsikomu zdel dovolj zanimiv in ga bo šel pogledat oziroma preizkusit. Težko je napovedati, kako uspešni bodo pri zastopniku znamke glede uresničevanja optimističnih prodajnih napovedi, a model pod črto za postavljeno ceno predstavlja zanimivo kombinacijo videza, opremljenosti, zmogljivosti in dinamike.
Besedilo in foto: Matjaž Zupančič.
Mnenja uporabnikov
12 komentarjev za "Osvaja z vsebino, ne s ceno"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Očitno ta avto sploh nima euro ncap testa? na netu so samo asean ncap posnetki, kjer je seveda vse odlično
Sem sedel v njem (nisem ga vozil) in moram reči, da je presenetljivo dobro izdelan. Materiali in izdelava notranjosti je na visokem nivoju. Ampak vseeno je “kitajc” in nekako imam rahel odpor, pač vprašanje v kakšnem stanju bo po prevoženih 200, 300 in več tisoč km… Menjalnik je izključno z dvojno sklopko, kar spet ne vliva zaupanja… vprašanje kaj bo z rezervnimi deli… v glavnem kot je že nekdo napisal, raje malce slabše opremljenega suzukija… ali rabljeno hondo, toyoto…
Pa tudi cena ni nič kaj “kitajska”, je kar lepo “evropska” …
Lahko povem, ker naredim malo kilometrov, me v tem primeru ne bi zanimalo, kakšen bo ta avto po 300 tisoč prevoženimi kilometri. Sej – kakšen bo pa golf? Kar se tiče dvosklopčnega menjalnika, je zadeva čisto “kul” in BP. Glede “evropske” in “kitajske” cene pa tako … Sestavi si navadnega golfa s takšno opremo, pa da vidiš primerjavo. Pa še manjši je. Sicer pa tako in tako … tudi zloglasni VW je že skoraj kitajski izdelek. Mislim, da nas čaka enaka usoda. Na vsem bo kmalu pisalo “Made in China”. Mi se bomo pa odločali, katero ceno bomo plačevali – bodisi višjo evropsko, bodisi nižjo kitajsko. Če malo karikiram – to je vsaj original kitajec, drugi so pa kitajski ponaredki. Avto bo pa čez čas samo še luksuz in nenazadnje zgolj in samo prevozno sredstvo od A do B.
Ti je mej Kitajca, jaz ga ne bom dokler so Nemci in Japonci na voljo v taki obliki
Ni vse v km, je tudi v letih. Bomo videli kako dolgo bodo materiali zdržali…
Kaj je v Suzukiju “evropskega”? Cena?
Samo panoramsko streho in usnje umakneš, pa zamenjaš samodejni za ročni menjalnik in je avto 6000€ cenejši, ampak ja, kot večina, ne zaupam še Kitajcem na področju avtomobilizma.
tudi sam nimam polnega zaupanja vanj, vseeno te kitajske tehnologije niso preizkušene, kako vzdržljive so na dolgi rok. Za ta denar bi sam raje vzel sicer manj razkošno opremljenega, a zanesljivega Suzukija S-cross..
Nimam težav z “kitajci”
Težavo imam z izgubo vrednosti, uveljavitev garancije, rezervni deli, ……..
To bo pa še nekaj vode preteklo, da bo urejeno