Klasika v eri križancev
Oplov predstavnik segmenta C, ki ga z »zvezdniškim« imenom (Astra = zvezda lat.) poznamo že vse od leta 1991, velja za eno od avtomobilskih klasik, za katere verjamemo, da nikdar ne bodo izginile. Še posebej v karavanski obliki, ki je na nek način že od nekdaj povezana z znamko iz Rüsselsheima. Nenazadnje je bilo celo ime »karavan« prvič uporabljeno pri Oplu in sicer pri modelu Olympia Rekord Caravan iz leta 1953.
Zato ne čudi, da ima ravno karavanska verzija tudi pri aktualni izvedbi Astre, ki jo sicer poznamo v tej obliki že štiri leta, precej pomembno vlogo v prodaji. Medtem ko križanci postajajo glavna izbira za vse, ki iščejo modnejše rešitve, omenjena različica tudi v teh časih ponuja izjemno prostornost in vsakodnevno uporabnost za ljubitelje racionalne praktičnosti brez nepotrebnega pompa, a v premišljeno dodelanem paketu. Nenazadnje naj bi karavani v kompaktnem segmentu predstavljali kar polovico prodaje, pri čemer so pri nekaterih modelih celo v glavnini.
Nova Astra ST, ki sicer nastaja na Stellantisovi koncernski platformi EMP2, je skoraj za 30 cm daljša od petvratne verzije ter ima za odtenek daljše medosje (slabih 6 cm), a vseeno deluje izjemno skladno. Kljub temu, da gre za tehničnega dvojčka Peugeota 308, ohranja dovolj samosvojo obliko, da je nikakor ne moremo označiti za še enega »Francoza«. Oplovi oblikovalci so mu namreč vdahnili dovolj novodobnega znamkinega DNK-ja, ki je obenem prežet tudi s posameznimi retro detajli (npr. maska »vizir«, ki predstavlja oblikovalski poklon legendarnemu modelu Manta).
Predvsem praktična
A ker človek karavanske Astre ne kupi zato, da bi občudoval njene zunanje obline, je precej bolj pomembna informacija, da njen prtljažnik ponuja kar 597 litrov uporabne praznine. Oziroma 175 litrov več kot petvratna verzija, kar je ravno toliko, da lahko v prtljažnik stlačite tolikšen sod vode, da lahko z njim zadovoljite dnevno potrebo povprečno raščenega azijskega slona (Elephant Maximus). Ali, če želite, letno potrebo odraslega Čeha. Po pivu, seveda!
S podiranjem zadnje klopi, ki je deljiva v razmerju 40:20:40, je prtljažnik moč povečati na več kot prepričljivih 1.634 litrov, kar bi moralo zadoščati tudi za prevoz malce večjega kužka v primernem boksu. Precej pozornosti si zaslužijo tudi posamezne rešitve, ki jih pri Oplu imenujejo Intelli-Space, zaradi katerih je Oplov karavan skorajda že tako praktičen kot kakšna Škoda s pametnimi rešitvami. Pa najsi gre za pomično prtljažno dno (možnost pregrade) ali pa za prtljažni rolo, ki ga je moč precej elegantno pospraviti pod dvojno dno. Obenem so Oplovci poskrbeli tudi za dovolj premišljeno lokacijo predala, kjer sta shranjena prva pomoč in komplet za popravilo pnevmatik, ki sta dostopna brez da bi bilo potrebno raztovoriti vseh 597 (oziroma) 1.634 litrov prtljage. Pohvalno!
Vsa ostala notranja arhitektura je znana že iz petvratne različice, kar pomeni, da je za odtenek manj imenitna kot pri francoski sestrični z enako oznako, kot jo ima telefonska območna koda v zahodni Nebraski (beri: 308). Pred voznikom sicer kraljuje digitalni kokpit (Pure Panel), ki ga sestavljata dva 10-palčna zaslona, pri čemer so se pri oblikovanju večine elementov Oplovi notranji dekoraterji očitno še največ posluževali ravnila. Odlično oceno si zaslužijo preprost izklop »nadležnega« piskanja asistenčnih sistemov, odlična slika kamer (zadnja tudi s funkcijo pranja) ter udobna sprednja sedeža, malce manj pa prostor za kolena zadaj ter ne najbolj hitra navigacija. A pri slednji k sreči obstaja rešitev v obliki brezžične povezave Android Auto ali Apple CarPlay.
Prilagoditev
Koncern Stellantis je pred letom in pol predstavil dodobra posodobljen 1,2-litrski prisilno polnjen trivaljni bencinski motor tretje generacije, po katerem bo daleč največ povpraševanja pri novi Astri. Nenazadnje že zaradi cene, ki je opazno nižja od drugih pogonskih opcij. Pri novem motorju naj bi bilo spremenjenih okrog 40 odstotkov sestavnih delov (veriga, turbina s spremenljivo geometrijo za boljšo zmogljivost motorja, novi bati, delovanje po Millerjevem ciklu, ki izboljša toplotno učinkovitost zgorevanja, …), zaradi česar naj bi postal tudi učinkovitejši, kar smo imeli priložnost že nekajkrat preizkusiti tudi v praksi.
Sestava pogonskega sklopa z 48-voltno blagohibridno pomočjo je že dobro znana: 1,2-litrski agregat z močjo 136 KM, novi 6-stopenjski menjalnik e-DCS6, v katerega je vgrajen elektromotor z največjo močjo 28 KM ter litij-ionska baterija kapacitete 0,9 kWh, ki je vgrajena pod voznikovim sedežem. Blagohibridna tehnologija se sicer izkaže za precej učinkovito pri nizkih vrtljajih, saj še kako pomaga pri pospeševanju z mesta (takojšen navor elektromotorja) ter pri dokaj nezaznavnem delovanju Start&Stop sistema.
V praksi navduši z mirnim delovanjem v mestni vožnji, kjer energija iz baterije omogoča krajše premike zgolj s pomočjo elektrike, kasneje pa se precej nezaznavno vklopi še 1,2-litrski motorček. Slednji svojo trivaljno zasnovo razkrije šele ob malce bolj konkretnih pospeševanjih, ko se oglasi s svojim značilnim zvokom vrtne kosilnice. Ki pa nikdar ni moteč, da ne bo pomote! Menjalnik prestavlja izjemno gladko in mehko ter prav nič cukajoče. Ob malce bolj nežni voznikovi desni nogi je porabo moč držati brez velikih težav pod 6 litri, hitre avtocestne vožnje pa zahtevajo vsaj liter več. Tokratna testna poraba se je sicer ustavila pri 6,2 l/100 km.
Za razliko od francoskega sorodstva je Astrino podvozje za odtenek čvrstejše, a je še vedno dovolj udobno. Volanski mehanizem bi lahko sicer opravil še krajši tečaj komunikacije, saj je na trenutke nekoliko sterilen. Dinamično preganjanje med ovinki s karavansko Astro? Precej bolj ji pristoji ležerno križarjenje ter nestresno prevažanje žive vsebine. Kar pa je tako ali tako navedeno v opisu glavnih nalog racionalnega družinskega karavana. Pa še vaši družinski sopotniki bodo veseli, verjemite mi.
Vožnja med dimenzijami?
Med karavani segmenta C velja Oplova Astra že kar nekaj časa za enega najbolj resnih igralcev na trgu. Nova generacija sicer ne ponuja kakšnega »onostranskega« astralnega doživetja, bo pa s svojim skladnim izgledom in prilagodljivo uporabno notranjostjo razveselila tiste malce bolj racionalne voznike.
A prav omenjena racionalnost vsaj do neke mere razvodeni ob ceni preizkušene različice, zaradi katere se marsikateremu potencialnemu kupcu vsaj malce zabriše meja med telesnim in eteričnim svetom. Še dobro, da imajo pri znamki na zalogi vselej prisotne akcijske ponudbe, ki bi morale biti morda še za odtenek velikodušnejše. Že zato, da bi karavanska Astra lažje odbijala napade možatih, dominantnih ter na vsak izziv pripravljenih križancev.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Karavanska klasika"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Potrjujem podatek o zmerni porabi…. v dveh dneh z veliko bolj ciglastim 3008 naredil približno 430 km (vsaj 3/4 relacije po avtocesti), brez divjanja (beri; razen v naseljih pribl. 5-10% nad omejitvami) in se danes vrnil na identično tank štelo in z isto ročko v avto natočil 24,3 l bencina….
Največji minus je da ni PSA 2.0hdi 180km pod pokrovom motorja.