Japonski ideal lepote
Tako lepota gejše kot testne trojke je stvar okusa. Meni osebno se zdi prvi model lepši. Aerodinamične izboljšave so pravzaprav edina sprememba, ki jo lahko opazimo tako na prvi pogled. Beseda sport v imenu pa je bolj marketinško privabljanje kupcev, kot opis značaja. Ali pač?
Prednji odbijač le odraža nekaj športne agresivnosti, ki bi znal kakšnemu zajčku prističi ušesa. Ob konzervativni oddaljenosti od tal in ustrezno otrplem in majhnemu bojazljivcu pa bi ostalo verjetno (in k sreči) le pri tem. Seveda pri boljši opremi dobimo zraven še meglenke, ki znatno izboljšajo izgled. In ko sem že pri lučeh: medtem ko se prve lepo skladno skrijejo v karoserijo, zadnje aerodinamično izstopajo. Dobesedno. Kar pa niti ni slabo, le mogoče malo manjše in agresivnejše bi hitro popestrile izgled celotne gejše.
Elektronček
Glede na hiter razvoj tehnologije in njene dostopnosti, me vedno znova preseneča, kako malo informacij o stanju avtomobila nam proizvajalci privoščijo na ekrančkih. A pri trojki je to povsem drugače, saj nas pozdravijo kar štirje zasloni. Od začetnega navdušenja, da se je končno našel nekdo, ki zna sestaviti skupaj več kot en ekran, niti nisem opazil, da je vsak malo drugačen. In če zanemarim ostala in se obregnem le ob sredinska ekrana (ja, eden zraven drugega), se lahko samo vprašam, kje je bil takrat oblikovalec. A vendar, bravo Mazda, kljub oblikovanem neskladnju, dobra funckionalnost.
Če se že pritožujem nad vgradnjo ekranov, pa mi je všeč postavitev gumbov pod njima. Sicer je kar gneča, gumb zraven gumba, a se kar hitro navadiš in tudi slepo najdeš, kar potrebuješ tisti trenutek. Pravzaprav, bolje slepo, saj je izbira plastike v tem delu žal povsem ponesrečena. Pravzaprav jim je celoten avto uspelo sestaviti iz skoraj rekordno različnih materialov. Nekaterih manj, drugih bolj po(ne)srečeno izbranih. Tipke na volanu za nadzor potovalnega računalnika pa so me pripeljale do tega, da sem vendarle pograbil po navodilih, kljub vsej trmi in poskušanju uspeti brez.
A nekaj športnosti vendarle je
Turobno vreme me ni odvrnilo od vikend izleta. In kam drugam po Gorenjski, če ne po zavitih cestah do Bohinja. »U, športno!« so bile prve besede moje sopotnice, ki jim je sledil moj začuden pogled. Čeprav je res. Sediš precej nizko, kar mi je pisano na kožo, in mogoče zato nisem tega prej opazil. Pravzaprav je bilo prvič, da se nisem ukvarjal s samim sedežem že ob prevzemu avtomobila ampak se enostavno odpeljal. Čeprav sedeži niso za prehvaliti, se dobro zasidraš in tudi ob dinamični vožnji skozi ovinke ne pogrešaš oprijema.
In ravno v ovnikih se pokaže njena športnost. Agresivnost motorja ne pride do izraza šele v višjih vrtljajih, kot smo vajeni pri večini. Gejša poskoči, ko jo podražimo, že v lenobni nedeljski vožnji. Enako je v ovinkih, kjer pa razdražljivost kompenzira s pomočjo ASR-a, ki ga priporočam. Tak direkten prenos moči me je malce presenetil, a prijetno poskrbi za večji užitek v vožnji tudi ob manjšem številu vlečnih konjev.
Pogosto premišljujem katerega hrošča so pozabili odstraniti, ko mi računalnik predlaga povsem butalsko prestavo, kjer avto običajno skoraj umre od napora. Ne vem, je za to potreben svoj računalnik ali svoj ekran, kot pri Mazdi, a njim je uspelo. Še več, povsem običajen vsakdanji družinski avto in njegov računalnik se lepo prilagajata moji vožnji. Športno, bolj športno, najbolj športno, pa tudi ležerno – gejši lahko povsem zaupaš kdaj je, s kratko in mehko prestavno ročico, optimalno pretakniti med prestavami.
Nasmejan obraz
Še pomnite, tovariši, to staro reklamo? Ko tako pozoomiram na občutke ob druženju s gejšo, sem zapisal kar nekaj kritike na njen račun. Mogoče povsem po krivem, a mi ni bila najbolj pisana na kožo. Mazda izstopa iz povprečja in sili v svoj tir, žal pa sem občasno dobil očutek, da ta ni dovolj hiter. Zjutraj te pričaka nasmejanega obraza, ki se je razširil že skoraj po vseh Mazdinih modelih. Med vožnjo pa zna pričarati nasmeh na tvojih ustih, čeprav pri mojem načinu vožnje le dokler nisem pogledal na zaslon s povprečno porabo.
Z mešanimi občutki lahko rečem le še… zoom zoom
Več o Mazdi 3 na uradni strani.
*Iz knjige Jaz, gejša
Text, foto: Pete
Mnenja uporabnikov
17 komentarjev za "Mazda 3 Sport 1.6 TE – Gejša"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Dober avto in dober test 🙂 res pa nevem zakaj je treba v vsaki temi, v vsakem članku omenjat VW sploh pa golfa, kot da je edini v tem razredu.
@Polo78: Ti bi se še kakšnemu organu odpovedal, da bi le lahko kritiziral VW. 😀 “Velecenjeni Das Auto” a.k.a. Golf je imel že pred najmanj dobrimi šestimi leti dvoconsko klimo vključeno v najosnovnešem akcijskem paketu, ravno tako jo imajo zdaj Rabbit, Edition in Sky. Slednji ima verjetno tudi par bonbončkov, ki jih pri Mazdi sploh ni za dobit. V vsakem primeru pa tistemu, ki se odloči za najvišjo stopnjo opreme, dol visi, če mora slučajno dodat tisti (relativno gledano) drobiž za dvoconsko klimo.
@King1, zakaj dostikrat omenjam VW (Golfa v tem primeru)? Prvič zato, ker je oz. naj bi bil merilo v razredu – kar je vsekakor kompliment. Drugič pa zato, ker je tipičen germanski avto, kjer moraš v najvišji stopnji opreme (highline) doplačevat za stvari, ki bi morale biti serijske. BMW1 ali Audija A3 tu ne morem dajat za primer, ker sta premium znamki kar Mazda ni (čeravno opremljenost osnovnejših izvedenk je daleč od premiuma), Astre in Focusa pa nekako tudi ne morem omenjat, ker je v najvišjih stopnjah ‘Cosmo’ oz. ‘Titanium’ avtomatska klima del serijske opreme, logično a ne?! Torej hočeš ali nočeš ostane Golf in nisem jaz kriv, da so paketi opreme sestavljeni tako kakor pač so.
@mihaing, spet brcaš v temo. Mazda 3 ima digitalni prikazovalnik temperature na osrednjem zaslonu, nastavljaš pa na 0,5 stopinje natančno. Po tvojih kriterijih potemtakem še precej avtov nima avtomatske klime…
Mar nima Mazda 3 digitalnega prikaza točne temperature za voznika in sovoznika na osrednjem zaslonu na vrhu armaturne plošče?