Mazda se s četrto generacijo vrača h koreninam, zato je MX-5 nov športni avto, ki je tako lahek, kompakten in poceni kot original. V petindvajsetih letih je postal najuspešnejši roadster na svetu in bil proglašen za rešitelja poceni modernega športnega avtomobila. Pred kratkim je iz tovarne Ujina v Hiroshimi zapeljal milijonti primerek, zato je v njegovo čast spodaj kratek pregled zgodovine.
- februar 1989 – na avtomobilskem salonu v Chicagu se predstavi prva generacija MX-5
- oktober 1997 – dvižni sprednji žarometi se poslavljajo, Mazda na salon v Tokiu pripelje drugo generacijo
- december 1998 – iz tovarne zapelje omejena serija MX-5 10th Anniversary
- maj 2000 – MX-5 se zapiše v Guinnessovo knjigo rekordov kot najbolje prodajani dvosedežni športni avtomobil
- januar 2002 – izdelajo 600.000 primerek
- marec 2005 – na avtomobilski salon v Ženevi prispe tretja generacija MX-5
- april 2005 – izdelajo 700.000 primerek
- junij 2007 – izdelajo 800.000 primerek
- julij 2009 – iz tovarne zapelje omejena serija MX-5 20th Anniversary
- februar 2011 – izdelajo 900.000 primerek
- april 2014 – iz tovarne zapelje omejena serija MX-5 25th Anniversary
- september 2014 – Mazda sočasno v ZDA in Španiji predstavi četrto generacijo MX-5
- maj 2016 – MX-5 četrte generacije na testu v uredništvu avtomobilizem.com
Kot pujs v blatu
Zdaj vem zakaj mi je Urška ob prevzemu ključev hudomušno namignila: ”Užival boš kot pujs v blatu.” In res sem. Še bolj. MX-5 se je še enkrat dokazal kot avto za uživače, ki radi prihranijo pri sušenju las, z njim pretrpijo krizo srednjih let ali pa preprosto uživajo ob pobalinskemu drsenju skozi ovinke. Prav vsak bo v njem našel nekaj po svojem okusu.
Mazda je v MX-5 namestila najboljši agregat iz svoje družine motorjev Skyactiv-G, ki prinaša holističen inženirski pristop k učinkovitosti. Skupaj z divjim videzom ne deluje le pripravljena na boj, temveč huronsko lačna. Izredno kratki previsi kljubujejo vsem modernim testom o varnosti, ostre linije se razpostirajo po celotni zunanjosti in ustvarjajo povezan, a aerodinamično usklajeno celoto. Gre za zelo seksi zver, ki že s svojim videzom sporoča, da se vrača k iskanju vozniške katarze in navduševanju vsake celice v telesu.
Čas je za frizerja
Klasična formula – motor spredaj, pogon zadaj in zložljiva streha ostajajo ”Miatini” glavni dejavniki. Toda verjeli ali ne, aktualna MX-5 je manjša od že tako majhne prve generacije, po drugi strani širša in nabita z moderno tehnologijo, vendar ob pogledu na tehtnico skoraj enako lahka. Močnejša različica z večjim agregatom in nekaterimi dodatki skupaj z voznikom tehta le 1.090 kilogramov. V praksi to pomeni, da bo MX-5 zaradi manjše mase lažje pobirala ovinke, bo bolj igriva in predvsem bolj hitra. Povrh vsega pa ji to uspeva brez raznih turbin ali kompresorjev. Ko k vsemu temu dodaš še ročno zložljivo platneno streho, ki sem jo podrl in dvignil hitreje, kot vam je uspelo prebrati ta stavek, jo moraš imeti preprosto rad.
Potreboval sem dobrih petnajst minut, da sem si zgledno nastavil položaj za volanom…
V trenutku mi je postalo jasno, kdo bo plačal ceno majhnih zunanjih dimenzij. Jaz! Potniška kabina je zelo kompaktna, tako zelo, da je pri mojih 182 centimetrih, ob nameščeni strehi, zmanjkovalo prostora za glavo. Sicer je veliko odvisno od telesnih razmerij, nekateri imajo daljše noge, drugi daljši trup, a žal bodo imeli težave predvsem tisti z višino nad 180 centimetrov.
Pri meni bi bila težava enostavno rešljiva s po globini nastavljivim volanskim obročem. Potreboval sem dobrih petnajst minut, da sem si zgledno nastavil položaj za volanom, a moram poudariti, da se za volanom nisem počutil ravno optimalno. Če sem želel imeti roke pokrčene v primernem položaju, sem se z nogami dotikal armaturne plošče; če se nisem želel z glavo dotikati strehe, sem moral sedež premakniti nazaj, s čimer sem bil preveč oddaljen od volana. Komedija zmešnjav. Toda na koncu mi je uspelo, našel sem sprejemljiv položaj, kjer sem se počutil zadovoljnega in predvsem pripravljenega na zabavno vožnjo. Le k frizerju sem moral iti, kajti lasje so me nežno žgečkali ob nekontinuiranih dotikih strehe, zato bi si želel sedeti še nižje.
Poezija v gibanju
Naj začnem pri osnovah. Dvolitrski atmosferski agregat proizvede na papirju povsem običajnih 118 kilovatov, a je zaradi hipoma odzivne stopalke za plin, kratkih prestavnih razmerij in nizke mase MX-5 presenetljivo poskočna.
Uživa v vožnji skozi zavoje, šele tam se počuti kot doma. Za volanom, ki je natančen in neposreden, se počutiš kot v klasičnem dirkalniku, ki od voznika zahteva veliko mero zbranosti. Ob zabavnem premagovanju zavojev na kraških cestah na zadnjici čutiš ves trud inženirjev, ki že petindvajset let skrbijo za razvoj najboljšega dvosedežnega roadsterja. Mogoče zna koga presenetiti Miatin lahek zadek, ki se nemudoma odzove na pritisk stopalke za plin. Kot poslušen vojak uboga na pritisk desne noge, zato z vsakim naslednjim kilometrom hitreje, močneje in bolj samozavestno stopaš na plin. Z diferencialom z omejenim zdrsom ESP dopušča veliko mero svobode in se v dogajanje na cesti vmeša dokaj pozno ter izredno mirno, zato sem se hitro ujel, da se skozi vsak zavoj igram, lovim zadek in postajam malenkost huliganski. Rečem vam, bolje skoraj ne gre.
Praktično brez konkurence
MX-5 ostaja eden redkih športnih avtomobilov, ki je razmeroma ugoden, nudi pionirske vozne lastnosti in ti v nekaj minutah posuši lase. Sam najbližjo konkurenco vidim v Toyoti GT86, ki prav tako stavi na atmosferski motor in plesoč zadek. V detajle se ne bom spuščal, rekel bom samo to – GT86 deluje bolj vozniško usmerjena, za odnašanje zadka je potreben bolj samozavesten pritisk na stopalko za plin in navduši z vrhunskim položajem za volanom. Mogoče bi med tekmece štel še Audijevega TT roadsterja, vendar, tudi če zamižim ob njegovi ogromni ceni, deluje bolj odraslo in s prisilno polnjenimi motorji nikakor ne more nuditi takih užitkov kot MX-5. Povrh vsega pa ima pogon na sprednji kolesni par.
Kaj naj povem za konec? MX-5 je avtomobil za uživače, ki ljubijo svobodo in želijo na cesti prevoziti vsak kilometer z nasmehom. Kombinacija odzivnega motorja, Bilsteinovih blažilnikov, natančnega menjalnika in pogona na zadnji kolesni par je izredno uravnotežena, zato je Miata na dobri poti, da ostane najboljši mali športnik na svetu. Kapo dol.
Besedilo, fotografije, video: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
14 komentarjev za "V deželi sreče in veselja"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
A je tako težko dodat faking 10 cm v dolžini kabine, da bo tud kšn nejaponc lahko vozil ta sekret?
Ne bom dolgovezil in razlagal zakaj ampak kdor temu avtu reče sekret, enostavno nima pojma o avtomobilizmu…
Ne razumeš ti pointa tega avta
Ročna je na zakon mestu, verjemi. Prvi vtis je čuden, ampak ko se je navadiš so ti čudne ročne na klasičnem mestu. Elektronska ročna je pa neumnost, v takem avtu pa celo greh. Sem vozil drugo generacijo pa je zakon od zakona ta avtoček, samo premajhen mi je
Ti bom kar verjel..če jo zgrešiš, primeš punco za levo koleno…ampak se mi vseeno zdi predaleč od voznikove roke – praktično je tik ob sovoznikovem sedežu, kot da bi bila namenjena njemu in ne vozniku,
Lahko bi jo naredili v lomljeni liniji in bi ven iz konzole gledal samo ročaj, ne pa cela gorjača.
Si že vozil kako mazdo? ali celo to konkretno? Ta je itak tako ozka, da bi ročna lahko bila tudi na sovoznikovih vratih:):), načeloma pa je VSAJ MENI tak položaj veliko bolj naraven. Če ne veš probaj. Tudi meni je bilo čudno, dokler si nisem lastil mazde.
Te Mazde nisem vozil, sem pa sprobal starejši Mitsubishi Eclipse s podobno namestitvijo ročne zavore…ne rečem, navadit se moraš, ker sem vajen zagrabiti ročno tik ob sedežu. Je pa res, da nisem ravno dvometraš, za njih je pa verjetno že na pravem mestu.
Za 32keur se dobijo veliko boljši avti
Navedi nekaj modelov, da bomo razumeli, kaj so zate “boljši avtomobili” v primerjavi s to Mazdo..
Všečen avtomobil, ki ima vsega po malem – klasična oblika (vštevši tisto gorjačo od ročne zavore) in sodobne detajle (med drugim zaslon na dotik).. antena pa res zgleda, kot da je to malo večji avtomobilček na RF vodenje 🙂
Kako to, da ima merilnik temperature hladilne tekočine precej neobičajno skalo?? Ali ima motor delovno temperaturo 110°C?
Merilniki so lepi, kot tudi celoten kokpit. Zunaj je tudi lepa, brez dvoma, ampak škoda, da ni malo bolj masivna, na trenutke mi namreč deluje preveč nežno.
Navor 200 Nm je kar dober za 2.0 atmosferca, seveda pri dokaj visokih 4000+ rpm…
Vecinoma vsi. Skoda, ker ljudje niste bolj splosno izobrazeni. Voda pod pritiskom zavre pri visji temperaturi. In obratno seveda.
Ne bo držalo… si že kdaj delal s kakšnim storjem, ki ima nameščen mehanski termometer hladilne tekočine?? Verjetno ne… ker tam so temperature (če je vse OK s hladilnim sistemom) od nekje 75 – 85 °C