Mazda3 Sport CD 110 TX

Mazda3 druge generacije je, vsaj navzven, predvsem z vrsto (manjšimi) kozmetičnimi popravki osvežena mazda3 prve generacije, kar pa ni nič slabega. Sveže poteze prednjega dela, drugačna motorna maska, luči, močno poudarjene izbokline prednjih blatnikov, drugačne bočne linije in spremembe na zadku naredijo avto dovolj spremenjen, da privlači oko in se še bolj skladno uvršča med preostale aktualne modele tovarne.

Boljša ergonomija, a prostorska povprečnost znotraj

Notranjost prinaša mnoge oblikovne spremembe. Armaturna plošča je drugačna, novost sta nova ekrana na njenem vrhu in drugačna ureditev sredinske konzole. Instrumentni del ostaja pregleden, ekrana, eden za obvestila in navigacijo, drugi za podatke radijskega sprejemnika in informacije delovanja klimatske naprave, sta velika pridobitev, a sta nerazumljivo zakaj ločena in obenem tudi različnih barvnih ozadij. A to ne moti posebej, saj sta vsaj dobro berljiva. Armaturna plošča je prečiščena, upravljanje s stikali in vzvodi je intuitivno in to je gotovo največji napredek pri vozilu.

Spredaj potnika sedita dobro, saj sta sedeža udobna, ustrezno oblazinjena in dovolj velika. Zelo visoki vozniki bodo potarnali nad previsoko nameščenim sedežem, tudi v najnižji legi in premajhnim pomikom volana, a tudi to ne moti zares, saj je prostora dovolj. Zadaj je drugače, tam oblika vozila in skupni dolžinski centimetri pogojujejo »zgodbo«. Prostora je dovolj za dva zmerno visoka odrasla, uvidevnost spredaj sedečih lahko prinese dodatno udobje. Prevoz treh odraslih potnikov, vsaj na daljših poteh, odsvetujejo.

Povsem zadaj prtljažnik ponuja le povprečno prostornost, a povečljivost s tretjinskim podiranjem zadnje klopi. Hvalimo zgleden nivo obdelave, pritrdišča v skrajnih kotih in izvlekljivi kljukici na bokih, kamor lahko obesimo vrečke, teže do treh kilogramov.

Še kaj? Odlagalnih površin ni na pretek, potarnajmo pa tudi nad veliko precej plastičnih materialov v notranjosti. Ti so sicer dobre obdelave, a zdi se, da bi lahko kakšen kos, izdelan iz bolj žlahtnih materialov, izboljšal vtis.

Oprema: (praktično) vse serijsko…

Opremski paket TX ponuja veliko za udobje in varnost, toliko, da lastnik tudi pred bolj razvajenimi potniki, ne bo zardeval. Med drugim elektrika skrbi za stekla, daljinsko ključavnico in ogledali. Platišča so 17-palčna, avdio napravo in tempomat upravljamo na volanu, klimatska naprava je samodejna, vozilo ima potovalni računalnik, senzor za dež, prednja potnika imata pozimi na voljo greje gretje prednjih sedežev, vzvratna vožnja pa je lažja zaradi parkirnih tipal in še bi lahko naštevali.

Vstopni dizel je dobra izbira

Najmanjši dizel v ponudbi je motor, ki je nastal v kooperaciji s koncernom Ford/PSA in poganja več kot dva ducata vozil različnih znamk. Svoje delo tukaj opravlja dobro. Zelo dobro. Upoštevaje namen, prostornino in osnovne tehnične podatke, seveda. Motor mazdo3 poganja harmonično, po potrebi, sploh, ko premaga t.i. »turbo luknjo«, ki moti vse do približno 1.700 vrtljajev, tudi odločno, predvsem pa kultivirano in varčno. Povprečje z nekaj nad »šest na sto« je, kljub občasni »težji nogi«, ugodno. Petstopenjski ročni menjalnik (šeste prestave nismo zares pogrešali) teče gladko, je natančnih ter kratkih hodov in je dobro stopnjevan. Vsekakor se zdi ta motor, še posebej v prožnosti in porabi, pravzaprav v vseh pogledih daleč boljša izbira kot anemični, čeprav podobno močan bencinski motor, ki smo ga preizkusili v prejšnjem testu mazde3 sport.

Najprej dinamika, nato udobje

Vedoč, da si mazda3 podvozje v mnogih značilnostih deli s Fordovim focusom, gre še pred prvo vožnjo pričakovati smelo zmes odzivnosti ter dinamike v vožnji, kjer pa tudi udobje »ne potegne ta kratke«. Je tako tudi v praksi? Elektro-hidravlični volan je natančen in komunikativen, vodenje vozila je zato lahkotno in natančno, celo igrivo. Odzivnost vozila v ovinku je zelo dobra, lega dolgo nevtralna in predvidljiva. V skrajnih situacijah vozilo zdrsne preko prednjih koles, takrat pa se, nič brutalno, a učinkovito, vmeša sistem dinamične stabilnosti. Tudi na zavore se je moč zanesti, saj se ne utrudijo tudi ob večjih zahtevah.

Dinamika gre žal, vsaj deloma, na račun udobja. Če to, podvozje namreč, zlahka in večinoma ne da bi to opazili, zgledno obvlada daljše neravnine, težje, ali sploh ne, opravi s kratkimi, še posebej slabo pa s kratkimi in ponavljajočimi se neravninami ter globokimi udarnimi jamami, ali železniškimi prehodi. Te lahko, predvsem zadaj sedeče potnike, zaradi trdne nastavitve vzmetenja zadnje preme, namreč resno in zoprno pretresejo.

Pod črto

Osvežena zunanja podoba prenovljene mazde3 je dobrodošla, izboljšana ergonomija armaturne plošče in sredinske konzole prav tako, hvalimo tudi dober; t.j. kultiviran, dovolj zmogljiv in predvsem varčen motor in bogato opremo. Prostornosti spredaj ne gre zares hvaliti, tiste zadaj in povprečno velikega prtljažnika pa ne gre zares grajati. Kakšno izboljšavo predlagamo na področju uporabljenih materialov ter malenkost več posluha za boljšo usklajenost dinamike v vožnji in udobja.