Ob pogledu zgolj na suhoparne številke skupnih dolžin in širin obeh to sicer ni tako zelo očitno. GLA je namreč v primerjavi z razredom A celo poldrugi centimeter krajši in le slabe štiri centimetre širši, glavni razkorak med obema pa je v višini. Tam je GLA za skoraj 19 centimetrov višji kot razred A, kar se izdatno pokaže tudi ob prehodu v kabino.
Predvsem višje grajen
Že v mojem nedavnem zapisu o osveženem razredu A sem ugotavljal, da premore v kabini povsem dostojno mero odmerjenih centimetrov v vse smeri. Posledično sem lahko svojih 1,84 metra telesne višine posedel normalno tako spredaj kot tudi zadaj. No, v GLA-ju je vse skupaj, zaradi njegove višje gradnje, seveda še nekoliko prostorneje. Ni pa več višinskih centimetrov samo strogo v notranjosti, tudi pri vstopanju in izstopanju iz avta je opaziti v drugi vrsti sedežev opazno razliko. Zgornji rob odprtine zadnjih vrat je namreč pri GLA-ju opazno višji, zato tam ni potrebna takšna pozornost na glavo med vstopanjem in izstopanjem kot v razredu A.
Razlike in podrobnosti
Opaznejša gradnja GLA-ja v višino se kaže tudi v razpoložljivosti vzdolžnih centimetrov. Medosni razdalji obeh bratov sicer merita identičnih 2.729 milimetrov, a je v GLA preprosto več prostora med koleni zadnjih potnikov in hrbtiščem naslona prednjega sedeža. Še več, povsem v zadku se je prtljažnik v osnovni postavitvi povečal s 355 na 425 litrov, skupni pa celo s 1.190 na skoraj poldrugi kubik ali natančnejših 1.420 litrov. S tem pa prednosti modela GLA v primerjavi z razredom A še niso izčrpane. Togo polico oziroma dno osnovnega prtljažnika je moč namestiti v dveh položajih, zadnja po tretjinah deljiva klop je v GLA-ju vzdolžno pomična, naslon pa nastavljiv po naklonu. Če Mercedes-Benz ne bi še vedno imel v ponudbi tudi bolj enoprostorsko naravnanega razreda B, bi lahko človek mirno dojel GLA kot nadomestek za B. No, v prihodnosti bo temu tako, a pustimo podrobnosti za zdaj še ob strani.
Potrata časa in potrpljenja
Pregled kokpita razkrije tudi sila poznano oblikovanje, kar ob upoštevanju deljenja platforme MFA2 seveda ni presenetljivo. Tako sta armaturni plošči, kot tudi mnogo drugih elementov, na pogled identični, v GLA-ju so samo z ustreznimi oblikovnimi prijemi vse skupaj razpotegnili v višino. Kakorkoli že, vrh armaturne plošče se tudi v GLA-ju razprostirata pod skupno površino nameščena 10,25-palčna zaslona. Levi je na dotike neobčutljiv in je namenjen prikazu merilnikov, desni in s tem bolj sredinsko nameščen pa je dotično občutljiv, saj je namenjen večopravilnemu sistemu MBUX.
Ker je preizkušeni GLA pravzaprav osvežen model, to hkrati pomeni, da za upravljanje MBUX nima več namenske, med sedežema nameščene upravljalne ploščice. Zdaj MBUX lahko upravljaš samo še z miniaturno dotično občutljivo ploščico ter »tipkama« na desni prečki volana ali pa neposredno z brkljanjem s prsti po zaslonu. In ja, enako kot v razredu A in iz identičnih razlogov kot tam, sem tudi v GLA-ju upravljal s sistemom MBUX neposredno na zaslonu. Vse ostalo se mi zdi potrata časa, še bolj pa potrpljenja.
Na cesti, med vožnjo
Velika večina zgoraj opisanih prednosti modela GLA v primerjavi z razredom A izhaja iz njegove višje gradnje, kar ima tudi svojo temno plat. Ta se odrazi na cesti, med vožnjo. Že res, da me razred A med ovinki ni uspel navdušiti tako kot tehnično bolj dovršen (neodvisno vodena zadnja prema s po štirimi vodili na kolo) in posledično vozno bolj navdahnjen CLA. A je tudi res, da me v razredu A med vožnjo nič ni zares spravilo iz tira. Vse je bilo prijetno, udobno, lahko bi rekel primerno znamki. No, v GLA-ju temu ni čisto tako. Najprej zato, ker je višje grajen, kar pomeni višje težišče avta. Potem pa je tu še približno 200 kilogramov večja lastna masa prvega napram drugemu.
Morda, če bi govorili o AMG-ju s 300 »konji«
Da se GLA na cesti in med ovinki ne bo vozil kot kakšna jadrnica, so morali inženirji ukrepati. GLA ima zato v primerjavi z razredom A opazno bolj togo nastavljeno vzmetenje. Zadevo bi sam morda še prenesel, če bi govorili o kakšnem AMG izstrelku z vsaj 300 »konji«, a tu je govora o izvedenki GLA 200, ki predstavlja v ponudbi zgolj drugo stopničko. Zato menim: avto, katerega glavni namen naj bi bili družinska uporaba, udobje ter nenapornost vožnje, je bil, vsaj zame, premalo udoben in, predvsem na daljših poteh, kar utrujajoč. Lahko rečem, da inženirjem v Stuttgartu ni uspelo najti dobrega ravnovesja med dinamiko in udobjem v vožnji, saj se za kaj takega velika večina nepravilnosti v cestni podlagi preprosto v veliki meri prenese do potnikov v avtu. Že res, da togo vzmetenje dokaj dobro omejuje prečna nagibanja karoserije med ovinki, a tam v GLA-ju vseeno nikoli nisem užival, saj je celoten paket mehanike preprosto preveč posreden in nekomunikativen.
Nisem opazil nuje
Da GLA 200 nekako ne uspe prepričati z dinamiko v vožnji pa ni zaslužno samo njegovo podvozje, ampak tudi motorizacija. Zanimiv kontrast tokratnemu primerku je predstavljal preizkušeni A 180 izpred nekaj mesecev. Njegova vstopna motorizacija me je namreč prijetno presenetila, saj sem imel občutek, da je načeloma dovolj pogonske moči in navora za praktično vsako vozno okoliščino. Nikoli preveč, a da bi mu vlečne sile kdaj manjkalo, tudi nisem imel občutka.
Drži, da zmore ob polno pohojeni stopalki plina tudi 120 kW (163 KM) dobro mobilizirati GLA 200, a je tudi res, da je čutiti, kako se 270 Nm (40 več kot v motorizaciji 180) bori z njegovo zajetnejšo maso. To se je kazalo tudi v slabem zanašanju na motorni navor, saj je menjalnik že ob zmerno pohojeni stopalki plina hitro preklopil prestavo ali celo dve nižje. Je pa pri tem tudi res, da zaznamuje menjalnik poudarjena težnja k vožnji v najvišji možni prestavi. A enako drži, da je imel zelo podobno težnjo tudi dvosklopkovni menjalnik v lažjem A 180, s to veliko razliko, da v njem ob zmerno pritisnjeni stopalki plina nisem opazil takšne nuje menjavati prestavo ali celo dve navzdol.
Takšne, drugačne, manj všečne
Ni kaj, Mercedes-Benz GLA (200) je (ne samo na videz) opazno drugačen od razreda A, tudi vsebinsko so razhajanja med obema vsekakor občutna. Velika večina teh je prijetnih in s tem dobrodošlih, se pa najdejo tudi drugačne, žal manj všečne. Jasno je, da je tehtanje plusov in minusov vedno stvar vsakega posameznika. In čeprav bi sam, v hipotetičnem svetu, prej zapeljal v domačo garažo (vstopno motoriziran) razred A kot preizkušeni GLA, hkrati vem, da sem s tem razmišljanjem eden redkih.
Ponavljam, GLA premore kar nekaj prednosti v primerjavi z razredom A. In prav te poskrbijo, da se kupci prvega ne bodo ozirali k drugemu in obratno. Je pa ob vsem opisanem še ena pomembna razlika med obema – cena. Ta je v primeru testnega GLA, z upoštevanjem avtomobilskega razreda, v katerega se uvršča, dosegla nove višave …
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Dejansko drugačen"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Stari dobri dobri Kadjar s tem motorjem in menjalnikom ter 200 Kg manj ob enaki velikosti je bolj poskočen in porabi manj. Zanimivo bi bilo primerjati Australa s tem motorjem in sedaj Nissanovim menjalnikom ter tega Mercedesa. Ne verjamem, da zvezda lahko kakorkoli opraviči tako visoko ceno.
Neka dvignjena sorta A klase, kar je Golfov razred.