Nekdo je preizkušeni CLA 220 z dodatki sicer res mikavno opremil, a mi je podrobnejši pregled njegove specifikacije v primerjavi s seznamom serijske opreme CLA 35 hkrati razkril, da je slednji že serijsko opremljen z večino meni smiselnih elementov, ki so bile v testnem avtu med doplačili. Tistih nekaj postavk, ki bi jih tudi v AMG CLA 35 želel dodati, pa bi njegovo ceno zadržale pod mejo šestdesetih tisočakov. Že res, da bi lahko prečistil dodatke tudi v testnem CLA 220 ter spravil njegovo ceno pod 50.000 evrov, a je to v tem hipotetičnem primeru nekako brezpredmetno. Zakaj? Zato, ker je mali štirivatni kupe (Mercedes-Benz še vedno vztraja pri tem opisu, četudi dela njegovi drugi generaciji družbo po videzu praktično isti avto imenovan štirivratna limuzina razreda A) še vedno hudičevo vozno navdahnjen izdelek.
Sam že v osnovi nisem pristaš okraševanja avtomobilov z bleščečimi dodatki, zame je pri avtomobilih še vedno daleč najpomembnejši občutek med vožnjo. Kako se avto pelje. Kako se odziva na moja pričakovanja ter ukaze. In CLA druge generacije nadaljuje pot na tem področju točno tam, kjer jo je njegova prva generacija presenetljivo dobro sklenila.
Izlet v preteklost
Nekaj let nazaj me je prva generacija CLA v izpeljanki 220 d sila prijetno presenetila. Na cesti je avtomobil deloval za Mercedes-Benz tako zelo neznačilno vozno navdahnjeno, da je zmogel v nekaterih trenutkih postreči celo z nekaj malega užitka v vožnji. O pomembnosti tega sklepa priča tudi podatek, da je to dosegel s samo prednji pogonom in sicer res dokaj zmogljivim dizlom v nosu, a je bil ta še vedno dizel. Moj takratni sklep, da bi si sam CLA-ja zaželel s kakšnim 200-plus »konjskim« bencinarjem v nosu, zato niti ni bil presenetljiv. No, moja takratna želja se mi je tokrat skoraj v celoti uresničila, saj je tokratni testni primerek gnal bencinski štirivaljnik.
Blizu izpolnitvi želje
Že res, da ni premogel več kot 200 konjskih moči, a je bil, deloma tudi zaradi 300 Nm nazivnega navora, s »samo« 190 KM zelo blizu izpolnitvi želje. Neodvisno ali je hladen ali ogret, pri motorju godijo njegov kultiviran tek, dobra prožnost od približno 1.500 vrt/min naprej in pripravljenost v vsakem trenutku zavrteti se vse do rdečega polja. Dober partner štirivaljnemu turbobencinarju je serijsko primaknjen dvosklopkovni menjalnik 7G-DCT, ki med drugim prepriča tudi z zelo udobnim pretikanjem prestav.
Menjalnik
7G-DCT prepriča s svojim nastopom tako v samodejnem kot tudi v ročnem načinu delovanja. V primeru samodejnega načina prepriča z občutkom, da je v veliki večini voznih okoliščin vklopljena ravno pravšnja prestava, redko izjemo so predstavljale samo situacije, ko sem sam ocenil, da bi že lahko vklopil višjo prestavo, menjalniška pamet pa je to storila kakšno sekundo, dve ali tri kasneje. Vklop načina Sport menjalnikovo nagnjenost izbrati nižje prestave pričakovano poudari, samo menjavanje prestav pa tudi takrat, vsaj človeškim čutilom, ne postane nič bolj hitro ali grobo, temveč ohrani enako umirjenost in izrazito udobje. Vklop ročnega režima M preda vajeti skoraj v celoti vozniku v roke. Dodatek »skoraj« zato, ker menjalnik, predvidoma iz varnostnih razlogov, ob doseženi najvišji dopustni motorni frekvenci vrtenja (6.250 vrt/min) še vedno samodejno pretakne v višjo prestavo in tudi polno pritisnjen plin (vklop tako imenovanega stikala »kick-down«) povzroči samodejen vklop najnižje možne prestave v menjalniku.
Kar se Mercedes nauči, to zna
Še tako dober pogonski sklop ni vreden počenega groša, če mu ne nudi prave opore preostali del mehanike avta. Brez strahu, kar se Mercedes-Benz nauči, to zna. Zelo dobro uglašeno podvozje prvega CLA je uspelo inženirjem v Stuttgartu v vseh pogledih še nekoliko izboljšati. Medtem ko se je testni primerek prve generacije ponašal s podvozjem prilagodljive karakteristike blaženja, se je moral tokratni zadovoljiti s tako imenovanim znižanim udobnim podvozjem. Slednjega je v avto primaknil paket AMG Line, izkazalo pa se je za, v mojih očeh, fantastično uglašeno klasično vzmetenje z vijačnimi vzmetmi.
Čeprav nastavljen bolj proti čvrsti strani, je bil CLA 220 z njim po eni strani vsakodnevno udoben in nenaporen do uporabnikov, po drugi strani pa je bil v vsakem trenutku pripravljen tudi na preganjanje skozi zaporedje kot presta zvitih ovinkov. Posebej fasciniran sem bil nad izredno smerno stabilnostjo novinca, saj se zdi, da sledi avto začrtani smeri prednjih koles kot po tračnicah, o učinku podkrmarjenja pa tokrat ne duha ne sluha. Zadek v hitro odpeljanih ovinkih sicer daje občutek, kot da malo oddrsava, na trenutke celo, kot da bo popustil, a se to v nadzorovanih okoliščinah nikoli ne zgodi zares. Primeri, ko bi se to dejansko zgodilo, so omejeni na spolzke podlage in primere razbremenitve zadka, recimo zaradi nenadnega zaviranja v ovinku. A tudi takšna situacija sukanja volana veščim ne bo predstavljala težav, saj je moč prekrmarjenje vsakokrat zanesljivo ukrotiti s pomočjo zelo odzivnega in natančnega volana.
Udobje
Medtem ko je ugotovitev o udobni vožnji z Mercedes-Benzom zdaj že skoraj pregovorna, pa je druga, o vozni navdahnjenosti, vsaj zame (od soočenja s prvim CLA) pravzaprav tudi. A da zmore drugi CLA oboje v kombinaciji s klasičnim vzmetenjem in »obut« v nizkopresečna 19-palčna platišča, se mi zdi dosežek vreden vse hvale in priklona Mercedesovim strokovnjakom za razvoj in uglasitev podvozja.
Napredek
Čeravno se mi zdi, da sem z zapisanim (vsaj za ljudi, ki so jim pri avtih bistvene podobne stvari kot meni) že povzel bistvo novinca, se bom vseeno na kratko dotaknil še nekaterih njegovih drugih elementov. Navsezadnje le teče beseda o drugi generaciji modela, ki naj bi glede na predhodnika prinesel napredek tudi na ostalih področjih. Za začetek je na seznamu vsesplošno boljši občutek v kabini, za kar se ima zahvaliti predvsem vgradnji kakovostnih in na otip prijetno mehkih materialov, ki so izpodrinili pri predhodniku mestoma grajano uporabo cenejše trde plastike. Ob pomoči izdatno nastavljivega sedeža in volanskega obroča si bodo lahko vsi manjši od 1,84 metra nastavili sebi najbolj optimalen položaj na prednjem levem sedežu. Ta omejitev velja samo za vozila z vgrajenim strešnim oknom, saj bo udobno sedenje v njih omejeno zaradi nekoliko spuščenega stropa ter posledično manj prostora za glavi voznika in sovoznika.
Kot pri predhodniku je v drugi vrsti, navkljub zadostnosti vzdolžnih centimetrov za kolena, dovolj prostora za glave samo za posameznike do največ 1,65 metra višine. Voznik in sovoznik sta soočena z večopravilnim sistemom MBUX in njegovima dvema zaslonoma. Podobno kot v večjem GLE-ju, sem tudi tu sklenil, da je način dobro zasnovan za najenostavnejše ukaze, kot je menjava postaj ali sprememba glasnosti ozvočenja. Za potrebe poglobljenih nastavitev pa sem sam še vedno pristaš BMW-jevega sistema iDrive. Težavo zame predstavlja drsna tablica med sedežema, kateri učinkovit obvoz predstavljajo vnosi neposredno preko dotično občutljivega sredinskega zaslona, saj je treba v tem primeru računati na (vsaj zame) motečo packanje po zaslonu s prstnimi odtisi. Nemci poudarjajo tudi velikost CLA-jevega sicer lično obdelanega prtljažnika s 460 litri osnovne kapacitete, temu pa je dvigovala uporabnost zložljivost tretjinsko deljivega naslona zadnje klopi, a dvomim, da bo zaradi tega komurkoli zastal dih.
Niti slučajno
Nisem si mislil, da bom kdaj dočakal ta dan, a Mercedes-AMG CLA 35 je Mercedes-Benz, ki bi ga dejansko imel. In ne samo v hipotetičnem pogledu, tudi zares. Upoštevajoč v mojih očeh sila suveren nastop izpeljanke CLA 220, si lahko samo mislim, kako dobro mora iti skozi ovinke šele mali AMG. In to tudi čisto brez vsakršnega balasta dragih doplačil. Pred mojo menjavo znamke je samo ena realna ovira: takšnega kupa denarja namreč niti slučajno nisem pripravljen plačati za avto.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
7 komentarjev za "Hipotetično"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Čakam na kako leto starega CLA shooting brakea iz DE-ta na podlagi tujih testov odpravlja tudi meni tisti glavni minus pomanjkanja prostora zadaj.
Žal je kia proceed lepša, sem jo ravno ta teden spet videl na cesti. Silhueto so neprimerno bolje ujeli kot pri MB, kjer je že prejšnji model milo rečeno čuden. Kakšni detajli so lahko lepi, ampak avto kot celota…nekaj ni v redu. Najbrž ga zato niso upali direkt z boka slikat. Zanimivo, da jim je pa silhueto uspelo ujeti v grafiki na infotainment.
iz vizualnega stališča še recimo ok, ampak sicer kia nima kaj delat v primerjavah z MB…
MB se začne pri E-klasah, s šestvaljnikom in spodobno opremo. Ostalo je samo ponudba, da zapolni tržno nišo.
@chad, to, kje se MB zacne sigurno ni na tvojem zelniku zrastlo, saj bi s kanckom objektivnosti in DEJANSKO izkusnjo tudi sam hitro ugotovil da se zacne ze stopnicko nizje. Z novo a klaso se se nisem peljal, ampak jo testi postavljajo zelo visoko.
Pusti ti njega, glede na to, da mu je vrhunec avta korejska kopija porschejevega dizajna, po možnosti s 1.6 crdi motorjem…
Pa kako moraš dati – za prostor za glave zadaj? Pa to je mali CLA! CL je že vsaj 25 let MB oznaka za Cupeje. A je pa zadaj raven, ker ima 5 vrat?!