Še naprej samosvoj
Fiat 500x ostaja po odhodu modela 500L v ponudbi italijanskega avtomobilskega proizvajalca ter nudi svojevrstno in dovolj prostorno alternativo bolj vsakdanje oblikovanim različicam modela Tipo ter manjšima Fiatu 500 in Pandi. Kljub načrtom italijanske znamke o elektrifikaciji voznega parka zaenkrat še ostaja na voljo z bencinskim in dizelskim motorjem, ki se jima pridružuje blago-hibridna kombinacija. Litrski trivaljnik v testnem avtomobilu se je kljub začetnim dvomom kar izkazal, saj – če od njega ne pričakujemo športnih presežkov – ponuja dovolj zmogljivosti in prožnosti.
Fiat po duši
Pri Fiatu jim, kljub sodobnejši zasnovi in svetlobnim letom napredka v avtomobilski industriji od časov modelov, kot sta Uno in Chroma, tudi pri novejših modelih uspeva ohranjati bit znamke. Tako je tudi v primeru modela 500x, kjer je ta zaznavna že ob prvem stiku z avtomobilom vsakomur, ki si je kadarkoli v preteklosti lastil oziroma vozil katerega od znamkinih modelov. Fiat preprosto ostaja Fiat – pa če gre za občutek pri zapiranju vrat in prtljažnika ali pa položaj za volanom ter namestitev in zasnovo stikal. Za prepoznavnost poleg videza zunanjosti poskrbi tudi notranjost s stilskimi elementi italijanskega oblikovanja, ki razpršijo monotonost in poudarijo živahnejši in uživaški značaj tega modela. Končni vtis, ki se na prvi pogled celo spogleduje z nekaj prestiža, dodatno izboljša uporaba mehkejših materialov notranjih oblog. A kljub temu nas dobršna mera trde plastike še naprej postavlja na realna tla glede segmenta, v katerega spada avtomobil.
Vse na svojem mestu
Fiat 500x v osnovi ostaja dokaj analogen avtomobil, saj, kljub kombinaciji digitalno-analognega prikaza instrumentne plošče in osrednjega zaslona na dotik, sam prikaz in struktura izbirnih menijev ostajata precej preprosta. Preko osrednjega zaslona na dotik lahko upravljamo funkcionalnosti informacijsko-multimedijskega sistema uConnect in nekaj nastavitev funkcij avtomobila, nadzor vseh pomembnejših funkcij med vožnjo pa olajša paket fizičnih gumbov na volanu. Poleg sprednjih tipk za upravljanje telefonskih klicev, prikaza različnih vsebin potovalnega računalnika ter nadzora nad delovanjem regulatorja hitrosti, na zadnji strani volana nameščeni gumbi omogočajo nadzor nad predvajanjem multimedijskih vsebin brez potrebe po umiku rok z volana. Prikaz vsebin sistema uConnect sicer ne premore grafike visoke ločljivosti, so pa zato meniji, kljub občasnemu zatikanju pri odpiranju določenih postavk, dovolj pregledni in enostavni za uporabo – kar je konec koncev tudi bistvo sistema v avtomobilu.
Nad ergonomijo voznikovega delovnega kotička nimam prevelikih pripomb, po ustrezni namestitvi sedeža in vzvratnih ogledal hitro ugotoviš, da je vse potrebno za vožnjo na svojem mestu, voznikov sedež pa je omogočal tudi električno nastavitev ledvenega dela. Preglednost okolice avtomobila je v skladu s pričakovanji, vzvratno vožnjo in parkiranje pa olajša še prikaz kamere, ki pa bi ji lahko namenili nekoliko višjo ločljivost. V testnem avtomobilu je paleta voznikovih pomagal poleg regulatorja hitrosti obsegala še pomočnika za ohranjanje voznega pasu in sistem za prepoznavo prometnih znakov, ki pa se, vsaj v mojih očeh, nista preveč izkazala.
Dovolj zmogljiv
Bencinski litrski trivaljnik ob podpori turbine preseneti s specifičnim brbotanjem, preglasen ali moteč pa ne postane niti pri višjih vrtljajih, kamor se rad zavrti. V kombinaciji s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom omogoča dovolj prožnosti in navora v širokem razponu delovanja, tako da da ni potrebe po nenehnem poseganju po prestavni ročici. Res pa je, da se ne ponaša s pretirano varčnostjo niti pri mestni niti pri relacijski vožnji, saj se je testno povprečje na koncu ustalilo pri 7,3 litra na sto prevoženih kilometrov, pa še to zaradi dejstva, da je šlo večinoma za vožnjo v skladu z omejitvami ali celo malenkost pod njimi. Ob hitrejši vožnji po avtocesti ali pri izključno mestni vožnji namreč poraba hitro naraste na osem litrov in več, deklarirani porabi pa sem se uspel približati le z zelo umirjeno vožnjo po regionalnih cestah v okolici našega glavnega mesta.
Umirjenost ali športnost
Dodatni paket Sport, s katerim se je ponašal testni avtomobil, poleg ostalih (vizualnih) dodatkov za pridih športnosti zunaj in v notranjosti, prinaša tudi 18-palčna platišča z nizkopresečnimi pnevmatikami in LED žaromete, ki ponujajo občutno boljšo osvetlitev od navadnih halogenskih. Kombinacija nizko presečnih pnevmatik in dokaj trde nastavitve podvozja dopušča tudi bolj dinamično vožnjo preko ovinkov – seveda v omejitvah zmogljivosti pogonskega sklopa. Tudi v tem primeru avtomobil ohranja dobro lego na cesti brez pretiranega nagibanja in se na splošno solidno sooča z večino cestnih nepravilnosti. Nekoliko zmoti le slabo dušenje nihanja pri določeni dolžini vzdolžnih valov na cesti, ki ne glede na hitrost vožnje dodobra pretresejo notranjost in zobe voznika in potnikov.
Ohranja priljubljenost
Verjamem, da je Fiat 500x eden od tistih avtomobilov, ki je dovolj samosvoj in edinstven, da ne dopušča mešanih občutkov. Ne glede na to, da imajo kupci tega segmenta možnost dokaj široke izbire modelov različnih znamk, vključno z njegovim tehnološkim dvojčkom, modelom Jeep Renegade, pa pri Fiatu s tem modelom še naprej ohranjajo svoj krog kupcev. Po ukinitvi proizvodnje sorodnega 500L tako trenutno ostaja v ponudbi italijanskega avtomobilskega proizvajalca edini model tega segmenta in velikostnega razreda, ki ni na voljo zgolj z električnim pogonom. Bolj racionalni kupci se bodo v okviru Fiatove ponudbe verjetno ozirali tudi po kombilimuzinski ali karavanski različici modela Tipo, ampak Fiat 500x zagotovo ostaja prva izbira, ko so v igri čustva in vizualni vtis.
Besedilo in foto: Matjaž Zupančič.
Mnenja uporabnikov
5 komentarjev za "Mestni gizdalin"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Poraba je povsem v rangu konkurence. Na Spritmonitorju moraš izbrati avtomatski menjalnik in primerljiv avtomobil in poraba je tam tam.
Ampak zame je izbira le 1.6 dizel. Ta motor je res Fiatov biser. Potegne iz nižjih vrtljajev, kot primerljivi 2-litrski motorji, tako da se z ročnim menjalnikom v klance pelješ kot z avtomatskim. Pred ovinki sploh ni potrebno pretakniti navzdol, saj avto mirno potegne v 3-ji prestavi od 1000 vrtljajev naprej. In temu Fiatu je pisan na kožo, dokler bo sploh še na voljo.
Glede 1.6 dizla se strinjam, vendar ga žal ni več v ponudbi. Opcija je samo še 1.3 dizel, ki je pa daleč od opisane voznosti večjega motorja…
Ja, poraba je za eno-litrski mlinček res previsoka, primerljiva konkurenca pije vsaj 1 liter manj. Je pa to eden tistih avtov, ki se ga najprej kupuje s čustvi. In pa tokrat ne vem, kje ste dobili to ceno osnovnega modela (24k), ker se ga dobi za nekje od 22k dalje.
Pozdravljen, cena osnovnega modela je bila podana na specifikaciji s strani uvoznika.
Brezčasen model, ampak, italijani kot italijani, ne znajo narediti varčnega bencinca. Vsaj liter več kot konkurenca. Tudi Spritmonitor to pritrjuje.