Zvezdica zaspanka
Pri »novem« Mitsubishiju Space Star, ki se je na slovenskih cestah znašel dokaj pozno, šele po treh letih od svetovne predstavitve (oziroma po dveh letih od vstopa na nemški trg), je že po bežnem ogledu zunanjih karoserijskih oblin moč ugotoviti, da gre za vozilo, ki ne bo pobralo vseh titul z lepotnih tekmovanj. Pri čemer obstaja precejšnja bojazen, da bo zaradi svojih bolj rezerviranih linij, ki bi bile morda popularne pred kakšnimi desetimi leti, ostal med potencialnimi kupci spregledan. Še posebej v časih, ko se na trgu pojavlja nezanemarljivo število izjemno všečnih dizajnerskih malih avtomobilov, ki pihajo na emotivne duše (prvenstveno evropskih) kupcev.
In čeprav je njegova zunanja oblika, povsem skladno s sodobnimi smernicami, dodobra podrejena aerodinamiki (enormen zadnji spojler, širši sprednji kolotek od zadnjega), zaradi česar se lahko pohvali z izjemno nizkim količnikom zračnega upora (0,27), pa vseeno deluje med najbližjo konkurenco (Twingo, Aygo, i10), kot da je prišel z neke druge zvezde. Tako se bodo za 3,71 metra dolgim avtomobilom, ki je nastalo v okviru Mitsubishijevega projekta Global Small, s katerim želijo povsem prenoviti modelno paleto znamke iz Tokia, mimoidoči obračali zgolj in samo zaradi kakšnega živahnejšega karoserijskega odtenka.
Kar pa nikakor ne pomeni, da ni prodajno zanimiv! Nenazadnje je bil avtomobilček tajske proizvodnje v prvih dveh mesecih letošnjega leta med racionalnimi danskimi kupci celo peti najbolj prodajan model.
Purizem
Racionalni kupci Mitsubishijevega vozila, ki izven Evrope sliši na ime Mirage, tako vidijo prednosti na drugih področjih, med drugim tudi v, za ta razred dokaj radodarno odmerjenih, notranjih merah. Konec koncev se Space Star s svojimi zunanjimi proporci že nežno spogleduje z razredom višje (segment B), kar se posledično kaže v notranji prostornosti, pri čemer lahko s prtljažnim volumnom (235l) užene v kozji rog marsikaterega bližnjega rivala (Twingo: 188l, Aygo: 168l).
Tako bosta tudi spredaj sedeča povsem zadovoljna nad prostornostjo, medtem ko bosta zadnja potnika morda že nekoliko negodovala zaradi prenizkega stropa. Prav vsi pa bodo tožili zaradi pomanjkljivega sedežnega bočnega oprijema, pri čemer je zadnja klop ravna kot Paris Hilton.
Oblikovna nepretencioznost se, podobno kot pri zunanjih linijah, nadaljuje tudi v njegovi notranjosti, pri čemer ima funkcionalnost prednost pred formo. A vseeno bi lahko njihovi oblikovalci odšli na kakšno dodatno izobraževanje v Torino, da bi se naučili, kako je možno s posameznimi dizajnerskimi detajli olepšati celo najbolj poceni avtomobilske modele (npr. Fiatova Panda).
Obilica trdih plastičnih oplat, ki zna na luknjastih cestiščih izvesti pravo »čričkovo simfonijo«, je sicer v tem razredu precej standardna, precej manj pa razkošnost opreme pri avtomobilu, ki se ceni pod 10 evrskih tisočakov (brezstični ključ, padavinski senzor, senzor za osvetlitev, samodejna klima, večfunkcijski usnjen volan, tempomat, …). Negativno oceno si zasluži upravljanje potovalnega računalnika med merilniki, še bolj živce parajoče pa je precej zamudno spajanje avtoradia s telefonom, saj je možno zgolj in samo (!) s pomočjo angleških govornih ukazov: »Possible commands are …«
Lahka kategorija
Pri predstavnikih japonske avtomobilske industrije smo velikokrat navajeni, da svoje prave adute skrivajo pod obličjem. Tako je tudi pri globalnem Space Staru moč brž ugotoviti, da je njegov daleč najboljši del 1,2-litrski trivaljnik; 80 »konjski« agregat kaže voljo do življenja že pri nizkih vrtljajih, kar se izkaže za hvalevredno lastnost v mestni vožnji, ter se zna zavrteti vse do 6.500 vrtljajev. Ker Mitsubishijev lahkokategornik na tehtnici pokaže zgolj 845 kilogramov (za primerjavo: Yugo Koral 45 je tehtal 750 kg), je omenjena motorizacija v večini voznih režimov več kot prepričljiva (11,7 sekund od 0-100 km/h). Nenazadnje se (za ta rang vozila, seveda!) precej suvereno obnaša tudi pri najvišji dovoljeni avtocestni hitrosti, pri čemer pa je zaradi nizke mase precej občutljiv na bočni veter.
Ob skupku paketa ClearTec, v katerem je moč najti sistem start&stop, močnejši alternator, regenerativno zaviranje ter nizkokotalne pnevmatike, zna biti prijazen tudi pri porabi goriva. S svojim precej majhnim obračalnik krogom (9,2 metra) navdušuje v mestih, pri čemer bodo nežne ročice vesele tudi močno servo ojačanega volanskega mehanizma. A žal je bolj redkobeseden pri podajanju povratnih informacij s cestišč in še zdaleč ni tako komunikativen, kot pri kakšnemu Vokswagnovemu meščanskemu triu (Up!, Citigo, Mii).
Chanometer
Površnemu opazovalcu se morda zdi, da je Space Star rojen pod manj srečno zvezdo. V teh časih, ko se je med proizvajalci malih mestnih avtomobilov razvnela prava mala vojna, in zmagovalna taktika zapoveduje čimbolj simpatično oblikovane proizvode, bo s svojimi nekoliko dolgočasnimi zunanjimi linijami znal prepričati le redke.
A Mitsubishijev model, ki na evropskih trgih zamenjuje Colta, ponuja svoje najmočnejše adute pod pločevinastim površjem, pri čemer si še največje pohvale zasluži živahen trivaljnik. Hkrati zna prepričati tudi z dovolj mikavno ceno, ki že konkretno skače v rang Dacie. In že zaradi tega bi znala mala »vesoljska zvezda« izpolniti želje vsem tistim racionalnim kupcem, ki iščejo dovolj uporaben (drugi) družinski avto, brez da bi se jim kolcalo po modnih oblikovnih personalizacijah ter (ne)uporabnih sodobnih elektronskih pripomočkih.
Več o Mitsubishijevem Space Staru pa na uradni strani.
Tekst in foto: Chan
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Zvezdni utrinek"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
A to je nov ali star model
ponuja tako dobro (odlično) razmerje med vloženo-dobljeno,da bi mu še spregledal ta “retro” videz
izgleda kot da je pobegnil iz leta ’99