Mehčanje
Pri japonskemu proizvajalcu, znanemu po tem, da iz vsakega svojega križanca ustvari prodajni čudež, so pričeli spoznavati, da ne bi bilo napak, če bi jim nekaj podobnega uspelo tudi pri ostalih terensko naravnanih vozilih. Saj so ugotovili, da v teh zmedenih časih »estrogenskih« enoprostorcev ter hibridnih Euro 6 superšportnikov, za klasičnimi kleno-terenskimi linijami vzdihuje čedalje manj novodobnih kupcev. Ter začeli mehčati celo najbolj prepoznavne ikone štirioglatosti, kot sta Patrol in Pathfinder.
Omenjenega mehčanja je bil tako v lanskem letu deležen tudi njihov srednje veliki športni terenec X-Trail, ki se je sicer pri prejšnjih dveh generacijah ponašal z linijami, ki bi mu jih zavidal še geotrikotnik. Najnovejši X-Trail sicer deluje ob prvem ogledu kot dodobra napihnjen Qashqai zadnje generacije, pri čemer dobiš občutek, da se Nissanovi oblikovalci pri njegovemu ustvarjanju niso ravno pretegnili. Pa saj se jim niti ni bilo potrebno! Novi X-Trail, podobno kot njegov manjši »bratec« iranskega imena, deluje kot celota izjemno všečno. In spada med oblikovno prepričljivejše primerke podobno velikih in primerljivo dragih »metroseksualnih« športnih terencev (Kuga, RAV4, Outlander).
Pri ustvarjenju novega X-Traila so za osnovo vzeli koncernsko modularno platformo CMF, na katero je nataknjen tudi novi Qashqai, in mu medosje raztegnili za slabih 6 centimetrov. S tem je pridobil v notranjosti toliko prostora, da lahko (ob doplačilu 820 evrov) v njemu sedi povprečna pakistanska družina (beri: 7 oseb) ter ponuja primerno alternativo dosedanjemu Qashqaiju + 2, katerega sicer ni več v Nissanovi ponudbi.
»Qashqaizacija«
Nissanovci so se podobnega »lenarjenja«, kot pri oblikovanju zunanjosti, poslužili tudi pri ustvarjanju notranjosti, pri kateri so naredili skoraj popolno preslikavo manjšega Qashqaija. Kar pa se (zopet) ni izkazalo za slabo odločitev! Notranja arhitektura je namreč prijetna tako za oči, kakor tudi na otip. Ob tem je moč opaziti dokajšen vpliv petnajstletnega sodelovanja z vedno »chic« Francozi, ki je pripomogel, da se v Nissanovih modelih počasi brišejo trdovratne sledi tradicionalne japonske oblikovalske šole, najbolj poznane po digitalnih urah iz škatel pralnega praška ter obsedeni plastifikaciji … vsega možnega.
Prijetnost bivanja zagotavlja tudi precej bogat paket Tekna, ki bi pri kakšnem premijskem predstavniku zahteval več kot 20 tisoč evrov doplačila. Pa najsi gre za steklenost ostrešja, usnjenost sedežev, brezstičnost ključa ali elektrificiranost prtljažnih vrat. Parkirne voajerje bo navduševal sistem Area View s štirimi kamerami okrog vozila, ki pa na osrednjem 7-palčnem zaslonu ponujajo precej slabo resolucijo slike, primerljivo s tisto na osem let starih aparatih GSM. Z varnostjo obsedeni primerki bodo hvaležni asistenčnim sistemom (zaviranje v sili, opozarjanje na mrtvi kot, Lane Assist), pri katerih si še največ pohval zasluži sistem za prepoznavo prometnih znakov (omejitev hitrosti), ki je skozi celoten test deloval dovolj prepričljivo. In se za razliko od kakšnih konkurenčnih izdelkov ni pustil zmesti znakom za omejitev hitrosti, nalepljenim na avtobusih.
Še največja razlika z manjšim Qashqaijem pa se pokaže v izrabi notranjega prostora. Tako je zadnja klop, ki je sicer skorajda toliko privzdignjena, kot sedeži v drugi vrsti angleškega parlamenta, precej radodarna s prostorom za kolena zadaj sedečih. 550-litrski prtljažnik (oz. 445 litrov pri sedemsedežni verziji), ki je sicer prekrit z malce »štorastim« rolojem, pa ponuja raznorazne konfiguracije in prilagoditve – a se ob tem še kako izkaže moto »manj je več«, saj bo povprečen uporabnik le redkokdaj izkoristil vse dane možnosti.
Semi SUV
Zdi pa se, da so Nissanovi inženirji še največ »mehčalca« porabili pri sami tehniki novega X-Traila. Saj ne, da bi bilo z njo kaj narobe – a vseeno bi lahko imeli v (trenutni) evropski ponudbi malce več agregatov, kot le 1,6-litrskega turbodizla s 130 »konji« ter možnost parjenja štirikolesnega pogona z avtomatskim menjalnikom. Tako pa morajo ljubitelji menjalniške avtomatike pogledovati zgolj k 2WD opciji, ki naj bi menda bila tržno čedalje bolj zanimiva. A če sem povsem iskren, srednje velik SUV za 35 evrskih tisočakov, ki je brez 4×4 pogona, deluje podobno, kot sodobni metroseksualec, ki ne diši vsaj približno tako, kot prvo nadstropje Drogerije Müller na Čopovi – dokaj pomanjkljivo!
Tokratni testni primerek je bil sparjen z brezstopenjskim menjalnikom CVT, ki pa zna agregatu odvzeti malček »žmohta« (kljub temu, da bi moral motorju omogočati, da vedno deluje v optimalnem območju števila vrtljajev), kar se še najbolj pozna na daljših avtocestnih klancih. Brezstopenjski menjalnik sicer želi z navideznim menjavanjem (sedmih) prestav podati bolj pristne občutke in je med ležerno vožnjo povsem spodoben in uglajen. A že med malce bolj dinamičnimi premiki (kjer ne pomaga niti pomik ročice v športnejši modus) postane malce »shizofren« in občasno (sicer v redkih primerih) tudi rahlo cukajoč.
Novi X-Trail med ovinki nikakor ne razočara in se pelje povsem v skladu z razrednim povprečjem, kar velja tako za volanski mehanizem, kakor tudi za (malce trše) podvozje, ki pa zna »poklekniti« le na kakšnih slabših podlagah, kjer ne zmore povsem ublažiti vseh neravnin.
Chanometer
Nissanov X-Trail je pri prvih dveh generacijah ponujal nezamenljivo in prepoznavno škatlasto obliko ter količnik zračnega upora povprečne omare iz Ikee, kar mu je sicer dajalo prav poseben čar. A je s tovrstno obliko počasi postajal zgolj še eden izmed avtomobilskih dinozavrov, za katerim vzdihuje le še peščica najbolj fanatičnih ljubiteljev – ki je prvenstveno moškega spola.
Zatorej so morali pri Nissanu ubrati pri novi generaciji linijo, s katero se bo bistveno lažje spopadal z najbližjo SUV konkurenco. In bi znal obenem končno prepričati tudi marsikaterega »decision makerja« pri nakupu novega družinskega vozila – ki pa je prvenstveno … ženskega spola.
Več o novem Nissanu X-Trail pa na uradni strani.
Tekst in foto: Chan
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen