Iz svežega v novo
Dovolite, da se v uvodu vrnem v leto 2012, ko je Renault predstavil osvežitev modelov Scénic in Grand Scénic. Poleg izrazitejšega videza (predvsem) prednjega dela, nekaj več dinamičnih potez in kromiranih dodatkov zunanjosti, so se bolj zanimive spremembe zgodile v notranjosti, kjer so se posvetili izbiri kvalitetnejših in trpežnejših materialov, prilagodili voznikovo delovno področje z uvedbo večfunkcijskega TFT zaslona ter, še pomembneje, predstavili svoj novi paradni dizelski motor dCi 130 Energy, ki je nadomestil 1,9-litrskega predhodnika s pomembno lastnostjo: v primerjavi gospodarnosti porabe goriva je prihranil kar petino in posledično razveselil svoje uporabnike.
Na tej točki je (kljub še eni mini prenovi leto kasneje, kjer so masko ozaljšali z velikim družinskim emblemom) znamka bolj ali manj izčrpala svoj arzenal prepričljivih sprememb in prišla do faze, kjer se Grand Scénic obnaša kot model v zreli življenjski dobi. To z drugimi besedami pomeni, da ponuja precej za vložen denar. Z vidika kupcev je pravzaprav težko posploševati, po pravilu pa se vedno najdejo tisti, ki jim ni mar za najnovejšo obliko in zadnje dosežke tehnologije, ampak bistveno bolj cenijo solidno založenost z opremo in preverjene tehnične rešitve. Verjetno pa se boste kljub vsemu strinjali z mano, da po malem že nestrpno pričakujemo naslednika.
In kaj trenutno vemo o prihodnosti modela? Zaenkrat le drobce in namigovanja, po katerih naj bi po uvedbi novega Twinga in Espacea v letu 2015 na vrsto prišla naslednja generacija kompaktne družine Mégane, kamor izvorno spada tudi Scénic. Zasnovali naj bi jo na skupni koncernski platformi Renault-Nissan, ki so jo poimenovali CMF (Common Module Family), dosedanjim karoserijskim različicam Mégane pa naj bi se pridružil tudi novi križanec, za katerega je vodja oblikovanja Laurens van den Acker odločno zatrdil, da ne bo le povečan Captur. Če se v tem trenutku sprašujete, zakaj sem v zgodbi o novem Scénicu zašla k Méganeom, prihaja odgovor: Van den Acker je v pogovoru o novi generaciji modelov* dal vedeti, da naj bi bi se četrti Scénic oblikovalsko premaknil v smer prilagodljivih športnih terencev, kljub temu, da naj bi ostal v segmentu kompaktnih enoprostorcev, sam pa bo moral poskrbeti za to, da se križanec iz družine Mégane in prihajajoči Scénic ne bosta vsebinsko prekrivala.
Izobilje
Za povprečno slovensko družino in potrebe voznika ima Grand Scénic v preizkušeni različici vsega v izobilju. Če začnem pri prostoru, prinaša v primerjavi z običajno izvedbo skoraj 21 centimetrov več skupne dolžine in tudi malo manj kot 7 centimetrov daljšo medosno razdaljo, kar opazno povečuje udobje zadnjega dela potniškega prostora. Izobilje predstavljata tudi dodatna zadnja sedeža, ki sta, kot je to že v navadi v tem segmentu, uporabna bolj za posebne priložnosti kot vsakodnevne vožnje, kar pa ne spremeni dejstva, da sta vam vedno in povsod pri roki.
Če nadaljujem, ima tudi voznik ne le dovolj, temveč že skoraj preveč načinov interakcije in oblik ter prilagojenih videzov prikazov, ki poskrbijo, da je neprestano na tekočem. Dvomim sicer, da se bo kdo pritoževal nad bogatim zvokom, za katerega poskrbi sistem Bose, a je pošteno povedano tudi slednji precej nad povprečnimi zmožnostmi avdio sistema tipičnega družinskega enoprostorca. Za konec poskrbi za izobilje povezljivosti in pretoka informacij še opcijski sistem R-Link, ki se mu je v povezovanju z mojim pametnim telefonom sicer malce zatikalo (a se v vsaki naslednji programski različici obnaša bolj stabilno), potniki na zadnjih sedežih pa bodo veseli dodatne svetlobe in zraka, ki k njim prihajata preko električno pomičnega panoramskega strešnega okna.
Prava mera
Grand Scénic je, za razliko od prej naštetih presežkov prostora, opremljenosti in praktične funkcionalnosti, po drugi strani v zlati sredini, ko govorimo o vozni dinamiki in zmogljivostih pogonskega sklopa. Avtomobil je dovolj zmogljiv, enostavno obvladljiv in prijetno okreten, v vožnji pa bolj namenjen udobju potnikov kot spodbujanju pretiranih dinamičnih ambicij voznika. Še bolj, če bi bilo v vozilu res vseh sedem potnikov.
Tudi motorna izvedba dCi 130 Energy se zdi najbolj smiselna dizelska izbira, tako po zmogljivostih, kot tudi po gospodarnosti. V izvedbi Grand Scénic Bose Edition si lahko sicer omislite še nekoliko močnejši motor dCi 150 s samodejnim menjalnikom, a je slednji, vsaj glede na navedene tovarniške podatke, precej bolj požrešen pri porabi in ne bistveno bolj zmogljiv, da bi bilo vredno zanj odšteti dodatnih 2.560 evrov. Podobno bi me osebno tudi težko prepričali, da je prihranek v vrednosti 1.100 evrov dovolj, da bi se odločila za šibkejši motor dCi 110 Energy. Verjetno bi se lažje odpovedala dodatnima sedežema ali kateremu izmed dodatkov pri res bogatem paketu opreme. A na koncu je odločitev “kaj in za koliko” prepuščena konkretnemu kupcu v konkretni situaciji.
Besedilo in foto: Urška Radolović.
*vir: Autocar
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Renault Grand Scénic Bose Edition dCi 130 Energy – Konstanta"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Najbolj so mi pri Scénic-u všeč rjavi pragi, spredaj pri kolo-teku prednjih koles.
Niso sposobni naredit zaščitne plastike robu praga… Žalostno.