Pozna hibridizacija
Pri francoski znamki z zaščitnim znakom v obliki romba ste sicer že pred leti lahko našli posamezne avtomobilske modele, pri katerih so priključni kabli krnili prtljažni prostor, a je šlo zgolj za povsem elektrificirane primerke (Renault Fluence Z.E., Renault Kangoo Z.E., Renault Zoe). Zatorej se zdi kar malce nerazumljivo, da je Renault šele v lanskem letu pričel z bolj množično »hibridizacijo« nekaterih modelov (Clio, Megane, Captur), s katerimi želijo približati izkušnjo električne vožnje čim širšemu krogu uporabnikov. Ter na ta način doseči, da bi bil prehod v trajnostno prihodnost postopen ter manj stresen. Največji elektroskeptiki bi ob tem cinično pripomnili, da gre pri vsem zgolj za proces kuhanja žabe …
Kakorkoli že, pri Renaultu so v duhu postopne elektrifikacije svojih modelov na hibridni strani najprej predstavili Clio E-Tech (polni hibrid) ter enako označena modela Megane in Captur (kot hibrid in priključni hibrid). Ob tem so se v njih znašle celo tehnologije, ki so jih Francozi razvijali za najprestižnejše tekmovanje v avto-moto športu (beri: Formula 1).
Hibridni pogonski sklop E-Tech, ki ima svoje tehnične korenine v prototipu Eolab izpred sedmih let, v priključno hibridnem Capturju sestavlja 1,6-litrski bencinski agregat z Nissanovim podpisom (92 KM), dva elektromotorja (pogonski – 49 KM ter visokonapetostni zaganjalnik oziroma generator – 34 KM) ter sekvenčni menjalnik brez sklopke. Sistemska moč omenjenega sklopa znaša spodbudnih 160 KM, LG-jeva baterija kapacitete 9,8 kWh, ki je spravljena pod zadnjo klopjo in tehta dobrih 100 kilogramov, pa naj bi z enim polnjenjem omogočala okrog 50-kilometrski doseg. A vendarle se ob tem postavlja vprašanje, če je omenjena PHEV različica dovolj prepričljiva v boju s konvencionalno gnanimi verzijami, ki stanejo občutno manj? Ali pa se je morebiti Renault s tovrstnimi hibridi pregovorno ustrelil v koleno?
Drago varčevanje
V zadnjih časih smo se že kar navadili, da je potrebno za nakup sodobnega priključnega hibrida pošteno razpreti denarnico, zaradi česar nakup kaj hitro izgubi pridih racionalnosti. Razen, seveda, če se pogovarjamo o norveškem ali nizozemskem »subvencioniranem« trgu, kjer je situacija nekoliko drugačna.
Priključno hibridni Captur, ki je od svojih podobno zmogljivih bratov brez hibridne tehnologije dražji za kar nekaj tisočakov (cca. osem), mora svoje kupce tako nagovarjati z drugimi vrlinami, med katere vsekakor spadata uglajenost pogona ter poraba goriva. Sicer pri slednji ne smete pričakovati pravljičnih tovarniških vrednosti (pri Capturju 1,4 l/100km), a se bo v praksi ob rednem polnjenju baterije vseeno ustavila pod 5 litri. Z enim polnjenjem akumulatorja, na kar je potrebno počakati na domači vtičnici približno 5 ur, je bilo moč prevoziti dobrih 40 kilometrov v načinu EV, kar bi sicer moralo zadoščati veliki večini mestnih (in primestnih) vagabundov.
V večini voznih režimov obenem navduši z dovolj uglajenim in tihim delovanjem pogonskega sklopa, pri čemer se izkaže tudi novi štiristopenjski sekvenčni menjalnik »Multimode« z več načini delovanja. Ta sicer izhaja iz tehnologije Formule 1 ter je brez sklopke, omogoča speljevanje izključno na elektriko in zmanjšuje prekinitve pospeševanja med prestavljanjem. A le do tistega trenutka, ko boste nežni s stopalko za plin. Ob malce bolj konkretnem pospeševanju (npr. pri vključevanju na avtocesto ali pa pri vožnji navkreber) namreč postane dokaj neodločen ter na trenutke tudi rahlo sunkovit, pri čemer postane tudi motor bolj glasen, kot bi si to želela ušesa potnikov. A tega smo pri hibridih tako ali tako že vajeni.
Res pa si s tako motoriziranim Capturjem niti ne boste želeli preganjati med ovinki, saj vozne dinamike nima ravno zapisane v svojem DNK. Za kaj takega mu namreč manjka malce boljši občutek na volanu (natančnost in povratna povednost), v ostrih zavojih pa je obenem preveč podvržen podkrmarjenju. Zaradi dokaj čvrsto nastavljenega podvozja je nagibanje karoserije skorajda povsem nezaznavno, a se zna v kabino prenesti kakšen tresljaj preveč.
Za eko navdušence
Captur tudi v drugi generacijski izvedbi, ki se je pojavila na cestah pred dvema letoma, ohranja naslov enega najbolj popularnih malih mestnih križancev. Dodobra odbija napade bližnje konkurence, ki iz leta v leto predstavlja čedalje bolj dodelane primerke (npr. Yaris Cross, Peugeot 2008, ipd.).
Captur vsekakor navduši s sodobnim in dovolj elegantnim notranjim okoljem, s solidnimi materiali ter občutkom za oblikovne detajle, obenem pa ponuja tudi nekaj uporabnih rešitev (npr. pomična zadnja klop za 16 cm). Pri priključno hibridni različici sicer baterija, ki se nahaja pod zadnjo klopjo, odškrne nekaj prostora v prtljažniku, a bo z 265 litri še vedno zadovoljil povprečnega uporabnika. Okej, le prostor pod dvojnim dnom žal zasedejo obvezni kabli, kar posledično zmanjša razpoložljivo prostornino.
Priključno hibridni Captur bi sicer lahko bil idealna izbira za starejše voznike, ki tako ali tako najpogosteje posegajo po Renaultovem malem križancu ter se večinoma premikajo znotraj mestnih obzidij. A le, če bi bila cena elektrificirane različice vsaj malce bolj »ljudska« oziroma ne toliko dražja od različic s klasičnimi pogonskimi sklopi. Tako pa se bojim, da bo velika večina kupcev za dani kupček evrov precej raje pogledovala k drugačnim avtomobilskim modelom (beri: večjim), zaradi česar bo Capturjev z oznako E-Tech na naših tleh verjetno toliko kot gledalcev na letošnjih olimpijskih igrah na Japonskem (beri: le za vzorec).
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
19 komentarjev za "Nova doba"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Toyota dela hybride 30 let Renault pa dve leti al koliko že… Glede na vse skupaj jim je dobro ratalo.
Fajn avto, za 20.000€. Za 30.000 pa pač ne…
Dajte se že odločit. Enkrat je renault premehak, enkrat pretrd za vozit… Kaj pričakujete? Zelo simpatičen avtek.
Toyota za tolk, in manj, denarja ima 600 litrski prtljažnik (265 l, wtf???), radarski tempomat, boljši pospešek, boljšo vožnjo in porabo (glih tako) okoli 5 litrov. Če hočeš suva, imaš pa chr ali pa yaris cross.
No, sej stvar se vidi tudi pri prodaji. Toyota je postala 3. znamka v Evropi. Če te prehiti tujec na domačem terenu, potem veš kje si.
Z manj kot 5 l/100 km se vozim s svojim 13 let starim i30.
Če ne narediš več kot 40 km na dan imaš tukaj porabo goriva 0.
res je. gre pa nekaj kWh, ki jih moraš tudi nekje ‘natočit’. če jih doma tudi niso brezplačni.
V teoriji. V praksi boš vklopil gretje in se bo vžgal motor. Pritisnil boš po gasu, in se bo motor vžgal. In če se bo vžgal, bi bilo dobro, da se spravi na delovno temperaturo. In če bo na delovni temperaturi 20 km daleč, bo tudi nekaj porabil. Ne da se na elektriko voziš 110 po avtocesti, moraš prehitevat, pritisneš gas in motor na hladno potegne do 150. To so stvari, ki jih ima toyota poštimane, motor je stalno ogret na neki temperaturi, hitro se ogreje, počasi se ohlaja, itd. Ostali…dvomim.
In končno, če ti uspe naredit vsak dan idealnih 40 km na elektriko, je to letno komaj 12,000 km. Veliko premalo, da se bi sekiral za porabo. Če narediš še dodatnih 12,000, s porabo 7 litrov, kot bi tu zlahka znala bit, si pa že na 4 do 5 litrih, kot je tudi z nepriključnim hibridom.
Saj vem, samo pravim kakšne naj bi bile prednosti PHEV, drugače pa, sam tudi vozim 184 KM HEV s 5 litov povprečja. 😉