Potem ko so pri Stellantisu leta 2022 v skladu s takratno strategijo doseganja skladnosti z evropskimi okoljskimi standardi umaknili klasično gnane različice Berlinga iz evropskih salonov, prodaja električnih različic ni šla ravno v skladu z načrti. Kupcem z željo po dizelskem motorju so sicer ponudili možnost nakupa gospodarske različice Berlinga N1, ki pa ji je uporabnost zmanjševala obvezna fiksna predelna stena med potniškim in prtljažnim delom. Tiste, ki so odlašali z nakupom katerega od sorodnih modelov iz ponudbe Stellantisovih znamk oziroma Toyote, ki so takrat še ostali na voljo z dizelskim motorjem, bo verjetno razveselilo dejstvo, da je letos Berlingo nazaj z zanj najbolj logično izbiro pogona – dizelskim motorjem. Po najavah Citroëna pa naj bi mu do konca leta namenili še hibridni pogonski sklop z bencinskim motorjem.
Udobno nabiranje kilometrov
Tretja generacija Berlinga, ki že tri desetletja kroji ponudbo francoske znamke, se je ob zadnji prenovi s sodobnejšim obrazom, skladnim z zadnjimi oblikovalskimi smernicami in novim emblemom znamke Citroën, z oblikovalskega vidika ponovno približala aktualni ponudbi modelov te znamke. Še naprej ohranja značilno škatlasto zasnovo, ki obljublja eno ključnih lastnosti – prostorno notranjost. Kljub navidezni okornosti in dejstvu, da s 4,4 metra dolžine ni majhen avtomobil, je preglednost nad dogajanjem pred in v okolici avtomobila presenetljivo dobra, že po nekaj prevoženih kilometrih pa voznik dobi občutek, kje se avtomobil začne in konča.
Zato ob pomoči parkirnih tipal in kamere za vzvratno vožnjo skoraj ni bojazni glede bližnjih srečanj z drugimi avtomobili ali raznimi ovirami na parkiriščih, saj je Berlingo precej okretne narave in ima relativno majhen obračalni krog. V primerjavi s predhodniki so se položaj sedenja in vozne lastnosti Citroënovega potniškega dostavnika zadnje generacije, ki je bil zasnovan na takrat novi platformi, že bolj približale občutku vožnje osebnega avtomobila. Sedenje je sicer še vedno nekoliko višje, vzmetenje pa je nastavljeno tako, da se lažje spopada s cestnimi luknjami in ležečimi policaji, malo manj pa z željo po dinamičnem premagovanju ovinkov. A mu tega, glede na njegov značaj, niti ne zamerim preveč.
Prostornost od A do Ž
Kabina ponuja obilo prostora, tako potnikom kot tudi prtljagi. Občutek prostornosti dodatno poudarjajo velike steklene površine, zato utesnjenosti ne bodo občutili niti tisti s kakšnim centimetrom višine ali kilogramom več. Že tako velikemu številu odlagalnih kotičkov se v testnem primerku pridružuje še visoka sredinska konzola z dodatnimi predali, zato v Berlingu ne bo največji problem, kam odložiti stvari, bolj spomniti se, v katerega od predalov smo jih pospravili.
Uporabnost za prevoz daljših predmetov dodatno poveča možnost zlaganja naslonjala sovoznikovega sedeža in trije ločeni sedeži zadaj, ki ob zloženih naslonjalih ustvarijo dovolj ravno dno, da tudi kakšna občasna prenočitev v zadnjem delu avtomobila ne bi smela predstavljati prevelikih težav. Tisti z več avanturističnega duha si lahko omislijo dodatni modul z ležiščem, s katerim se Berlingo prelevi v pravi mali potovalnik oziroma lahko z nekaj ročnih spretnosti (in za občutno manj denarja) za preobrazbo poskrbijo kar sami. Voznikov delovni kotiček je zgledno urejen z (za današnje dni) nadpovprečnim številom logično razporejenih fizičnih gumbov na dosegu roke, del upravljanja pa še vedno poteka preko (občasno počasneje odzivnega) osrednjega zaslona na dotik.
Kombinacija digitalne instrumentne plošče in osrednjega zaslona zagotavlja sodobno uporabniško izkušnjo in logično ter uporabniku dovolj prijazno zasnovo izbirnikov. Inženirji francoske znamke bi lahko nekoliko več pozornosti posvetili zvočni zatesnjenosti kabine, v kateri pri višjih hitrostih postane precej hrupno – ne toliko zaradi motorja, bolj zaradi vetrnega piša in slabše zvočne zatesnitve kolotekov. Manj bi lahko bilo tudi površin iz trde plastike, ki na pogled pusti boljši vtis kot na otip.
Varčno na cesti
Pod motornim pokrovom testnega Berlinga se je skrival dobro znani dizelski štirivaljnik v povezavi z 8-stopenjskim klasičnim samodejnim menjalnikom s pretvornikom navora znamke Aisin. Turbinsko podprt agregat razvije 96 kW in 300 NM navora ter dobro sodeluje z menjalnikom, ki se v precejšnji meri zanaša na motorni navor, a vseeno ne prestavlja v višje prestave pri pretirano nizkih motornih vrtljajih. Med vožnjo pokaže dobršno mero uglajenosti, le ob bolj grobem pritisku desne stopalke je občasno nekoliko neodločen oziroma prestavi kar dve stopnji navzdol. V primerjavi z Berlingom te generacije pred prenovo, ki je bil na začetku na voljo tudi z dizelskim motorjem, je v aktualni različici dodana še funkcija jadranja, pri kateri motor teče v praznem teku, ob ponovnem pritisku stopalke za plin ali zavor pa menjalnik hipno in praktično neopazno nazaj poveže kolesa in motor.
Pri vožnji v zastojih se je dobro izkazal radarski regulator hitrosti s funkcijo ponovnega speljevanja, ki pa pri mestni vožnji od semaforja do semaforja občasno postreže z bolj grobim zaviranjem. Žal še naprej ni funkcije Autohold, ki odpravlja potrebo po pritiskanju zavorne stopalke ob postankih pred semaforji. Pogonska kombinacija se je izkazala kot precej varčna, saj se je poraba na testu vrtela okrog šestih litrov dizelskega goriva na sto prevoženih kilometrov. Pri višjih avtocestnih hitrostih se je po podatkih avtomobilskega računalnika povzpela do največ šestih litrov in pol, ob umirjeni vožnji po omejitvah regionalnih cest pa se je spustila tudi pod pet litrov goriva na sto prevoženih kilometrov. Če bodo pri Citroënu držali obljubo o prihodu hibridne različice z bencinskim motorjem, bi ta lahko, glede na moje izkušnje z drugimi modeli s tem pogonskim sklopom iz ponudbe Stellantisovih znamk (in porabo pri podobno velikih in težkih avtomobilih), predstavljala zanimivo alternativo dizelskemu motorju, še posebej ob trenutnem razmerju cen bencina in dizelskega goriva.
Dodatna točka za simpatičnost
Berlingo še naprej ostaja avtomobil, ki ne obljublja športnosti ali prestiža, ampak vsakič znova ponudi veliko prostora in vsakdanjo uporabnost z vrsto praktičnih rešitev, ki jih spoznavaš tekom prevoženih kilometrov. Različica M ostaja dovolj kompaktna, da se s svojo okretnostjo dobro znajde tudi v mestni gneči, a obenem ponuja več kot dovolj prostora za družinsko rabo ali prevoz športnih rekvizitov. Morda res ni eden najbolj vznemirljivih avtomobilov na trgu, a je dovolj simpatičen in preprost, da se človek vpraša, zakaj bi si sploh želel kaj bolj zapletenega.
Besedilo in fotografije: Matjaž Zupančič.

































Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen