Lokalpatriot
Če bi morali izbrati avto, ki mu daleč najbolj pristaja pridevnik »slovenski«, bi najverjetneje zmagal ravno Renaultov Clio. Mali Francoz je eden tistih modelov, ki je na naših tleh pustil največji pečat, nenazadnje tudi zato, ker je kar nekaj primerkov nastalo onkraj dolenjskih gričkov izpod (pregovorno marljivih) slovenskih rok. Obenem velja že kar dolgo za najpogostejši avtomobilski model na naših tleh, pri čemer je delež Cliov vseh generacij celo tolikšen, kot je bil delež volivcev upokojenske stranke DeSUS na zadnjih volitvah (beri: okrog 5 odstotkov)!
In da bi še bolj obelodanili tovrstno »ljubezensko razmerje« med našo deželo in Renaultom, je francoski proizvajalec, skupaj z Uradom slovenske vlade za komuniciranje, že pri prejšnji verziji pripravil posebno serijo, ki »čuti Slovenijo«. Tovrstno marketinško akcijo pričakovano nadaljujejo tudi pri aktualni izvedbi, pa četudi na zunaj ne boste opazili kakšnih posebnih dizajnerskih detajlov, značilnih za našo deželo.
Ne, najbolj slovenski Clio se ne ponaša s kakšnim posebnim reprezentančnim modro-zeleno-belim karoserijskim odtenkom, niti s platišči, ki bi bila poimenovana po našem najvišjem očaku (slednja boste sicer našli pri Škodi) ali celo s kakšnim »domoljubnim« emblemom karantanskega panterja. Slovenskega Clia boste na zunaj prepoznali le po kromirani prednji maski, 17-palčnih sivih platiščih ter zelo diskretnem napisu »I feel Slovenia« na prtljažnih vratih. In to je to. Hja, pri kakšnem Fiatu znajo to le bolje (npr. 500 Tricolore, ipd.).
Nadgradnja
V grobem pa gre pri omenjeni verziji zgolj za nadgradnjo opremskega paketa Intens, ki je dodatno ozaljšan z nekaterimi dodatki, med katerimi si še posebno pozornost zasluži 360-stopinjski sistem kamer, oblazinjenje v kombinaciji blaga in »usnja«, ki bo povšeči tudi najbolj zagrizenim članom društva za zaščito živali, ter sredinski naslon za roke. Zaman pa boste iskali kakršnokoli unikatno oznako, da gre za »poslovenjeno« verzijo Clia, pri čemer imam v mislih kakšen podoben oblikovni detajl kot v novodobnih modelih Volva v obliki male (slovenske) zastavice na robovih sprednjih sedežev. Ali pa vsaj malce bolj poseben glasbeni pozdrav ob vstopu v avtomobil v taktih Modrijanove »Ti moja rožica«.
Kakorkoli že, notranje okolje novega Clia je enako, kot pri ostalih različicah, kar pa ne predstavlja prav nič kritičnega, da ne bo pomote. Ravno nasprotno! Zadnja generacija Clia je namreč ravno znotraj naredila pravi kvantni preskok v primerjavi s predhodnikom, zaradi česar imaš občutek, da sediš v avtomobilu razreda višje. Oziroma, če parafraziram – v precej dražjem. Pri Renaultu namreč niso varčevali niti z imenitnejšimi materiali (oblica mehkih plastičnih oblog), kakor niti z digitalizacijo (merilniki, ogromen zaslon multimedije). Resda postavitev 9,3-palčnega zaslona nove (doplačilne) multimedijske naprave Easy Link ni najbolj estetska, a je ravno v višini voznikovih oči in dovolj blizu voznikovi desnici. Obenem se lahko nova infozabavna enota pohvali z vzorno odzivnostjo in intuitivnostjo, s čimer se pretekli Renaultovi produkti niso mogli pohvaliti. Bravo!
Na zadnjih sedežih bi se znal kdo pridušati zgolj nad ne najbolj dobrodušno odmerjenim prostorom za kolena in stopala (npr. mersko manjši Suzuki Swift se v tem elementu precej bolj izkaže), medtem ko bo 391-litrski prtljažnik zadovoljil veliko večino kupcev. Volumen, primerljiv z razredom višje (npr. Golf in podobni). Nekaj negodovanja je med tokratnim testom izzvala zgolj neugledno škripajoča sredinska konzola pri prestavni ročici, ki pa ni pokvarila končne slike.
Škoda le, da je tudi pri paketu »I feel Slovenia« potrebno doplačati sistem zaznave mrtvega kota ter radarski tempomat, kar bi sicer sam imel precej raje od sistema kamer, saj omenjene pripomočke konkurenca ponuja že med serijsko opremo.
Optimizacija
Povprečen spodnjekaravanški kupec malega mestnega avtomobila segmenta B, pri katerem je cena eden važnejših faktorjev, vsekakor tudi pri motorizaciji išče čim bolj optimalno rešitev. Okej, pri najbolj slovenski verziji sta sicer na voljo zgolj dve pogonski opciji, ki pa tako ali tako veljata za najbolj prodajno zanimivi (TCe 90 in TCe 100 LPG).
V tokratnem testnem primerku se je vrtel znani litrski TCe agregat, ki sicer zgolj v hladnih jutrih razkriva svojo simpatično ropotajočo trivaljno naravo, ter ponuja dobrih 90 KM največje moči. Mali prisilno polnjeni motorček res ne razganja od eksplozivnosti, a je povsem dovolj radoživ pri vsakodnevnih premikih Renaultove prodajne uspešnice. Pri tovrstnem motorju smo obenem že vajeni (tudi iz sestrske Dacie), da zna biti ob hladnih zagonih rahlo cukajoč, a se kasneje odkupi s prožnostjo ter solidno odzivnostjo pri nizkih vrtljajih. Le priganjanja proti rdečemu vrtljajnemu območju ne mara preveč, ko kabino napolni malce bolj nadležen zvok trivaljnika. Vseeno pa se lahko novi Clio pohvali z zelo dobro zvočno izolacijo, saj je znotraj tudi med avtocestnimi hitrostmi dovolj tiho. Pohvalno! Za prenos moči skrbi soliden 6-stopenjski menjalnik, ki pa bi lahko bil za odtenek natančnejši.
Za razliko od preteklih generacij novi Clio ponuja med ovinki precej bolj odrasle občutke, pri čemer je še največji napredek viden pri volanskem mehanizmu. Pri tokratnem testu je nekoliko zmotilo za odtenek pretrdo podvozje (delno tudi zaradi 17-palčnih platišč), ki je zelo na trdo požiralo stare grehe cestnih služb.
Poraba goriva? Lahko bi bila za odtenek nižja, saj med malce bolj dinamičnimi manevri zlahka naraste preko tiste vrednosti, ki ni najbolj v ponos malemu Cliu (beri: konkretno preko 7 litrov).
Domače? Domače!
Renaultov model Clio, ki ga poznamo že vse od leta 1990 dalje ter se lahko obenem pohvali tudi z dvema naslovoma Evropski avto leta, velja že od samega začetka za prodajno uspešnico na naših tleh. Avtomobil, poimenovan po muzi zgodovine iz grške mitologije, je v tem obdobju postal tudi najbolj množičen model na slovenskih cestah, k čemur je verjetno vsaj malce pripomoglo dejstvo, da je bil prenekateri primerek proizveden na sončni strani Alp (cca. 2 milijona).
Renault želi z linijo »I feel Slovenia« še dodatno popihati na dušo slovenskim potrošnikom, ki se na vsakem koraku držijo načela »kupujem domače«, pri čemer tovrstnega paketa k sreči ne zaračunavajo preveč (v primerjavi s konkurenco). Res pa – roko na srce – tovrstna »patriotska« linija nikakor ne bo pripomogla k drastičnejšemu dvigu prodaje novega Clia. Po drugi strani pa ponuja dovolj zanimivo popestritev ponudbe.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
19 komentarjev za "Od kod lepote tvoje"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Zanima me zakaj je avto cel vsran pod motornim pokrovom.
Lani poleti imel priliko v salonu prbati ergonomijo CLIO5 in NOVI Dacia Sandero! Clio je utesnjen v predelu kolen levo na vratih ven štrlijo stikala desno pa je konzola preveč do potegnejna in posledično bi me vožnjo z koleni rukal konzolo! Mestem pa NOVI SANDERO čisto nasprotje ravne obloge vrat ob kolenih, višja sredinska konzola armaturne, cena obeh 15.900€ Sandero, Clio 18.900€ . Oba enak motor TCE 90. 5 vrat.
Kot lastnik pete generacije clia lahko potrdim, da imajo višji rangi oprem dejansko v notranjosti materiale na nivoju razreda C. Dejansko opažam, da ima clio celo boljše materiale kot marsikateri avto v razredu C.
Je pa res, da so boljši materiali po trenutnem ceniku, šele v višjih rangih opreme (o tem je bila pred časom debata že na forumu). Pri nižjih rangih oprem pa je, kot pri večini konkirence, povsod trda plastika.
Plastika je plastika, trda al pa mehka, sej jo ne šlataš ali pač? No jaz je ne , nikoli, nimam razloga.. Imam dekle in njo šlatam.
Nasloniš pa mogoče kdaj poleti komolec na vrata med vožnjo 🙂
Osnova je plastična ja … Ampak za 10.000 km letno ne rabiš MAX opremo, raje močnejši motor?!
“Zadnja generacija Clia je namreč ravno znotraj naredila pravi kvantni preskok v primerjavi s predhodnikom, zaradi česar imaš občutek, da sediš v avtomobilu razreda višje. Oziroma, če parafraziram – v precej dražjem.”
Ne gre le za občutek, gre za dejansko PRECEJ dražji avto. Jeseni 2021 smo nabavili nov Clio prejšnje generacije z enakim motorjem in zelo podobno opremo ter nekaj pogajanji za 9600€. Torej v dobrem letu skoraj še enkrat več za malo boljše materiale in nekaj digitalizacije…
Saj je napisal “prejšnje generacije”, se pravi nek model, ki očitno ni bil več aktualen in je bila zato morda nižja cena, da so se ga znebili, pa seveda brez ekrana, mrtvega kota idr.
Sem šel preverit, jeseni 2021 je bil “prejšni” že 2 leti out. Kupil je avto narejen v 2019. Motor itak ni čist enak, novi je veliko boljši, kako ima tist “podobno” opremo si pa tudi kar mislim.
Preveč neumnosti napisanih, da bi lahko verjel……
Ne verjamem da si dal za Cliota leto nazaj 9600 in ima podobno opremo .
Tudi če je, itak, da je šlo za zadnje kose, da se znebijo zalog, kar pri trenutnem modelu za to še ni nobene osnove.
Dej ne fantaziraj.
Mi je v čast vaša nejevera in si lahko samo čestitam. Ali pa je bila sreča. 🙂 Ne bom pa kazal računa, samo povem lahko, da je bil ASP Jesenice. Grem tudi naslednjega kupit tja. Hehe…
Jaz si bi tudi čestital, če bi kupil 2 leti star avto in bil srečen kot da sem kupil novega.
Je kje še test za hibrida?
https://avto-magazin.metropolitan.si/avtomobilski-testi/test-renault-clio-e-tech-140-cliov-prvi-krog/
Ej, hvala. Torej okoli 5,5 porabe, kar je občutno manj, od 7,2. Še vedno pa mu konkurira marsikateri dizel z občutno večjo prostornino kabine. So pa stroški vzdrževanja manjši, kot tudi zavarovanje in nabavna cena.
Ampak če potegnem črto, kot drugi avto v družini še vedno manjši strošek 306, ki pokuri skoraj 10, ni pa praktično nobenega drugega stroška z njim. Seveda dokler se cene goriva drastično ne spremenijo!