Zadnji poskus pred upokojitvijo?
Pri Oplu so že uradno naznanili prihod nove, že enajste generacije Astre, ki bo javnosti prvič predstavljena jeseni na avtomobilskem salonu v Frankfurtu. Lažja, z novimi agregati in manjšimi dimenzijami bo ostala najpomembnejši predstavnik znamke, obenem pa bo, tako kot številne generacije do sedaj, trn v peti številnim konkurentom v segmentu C.
Kot da bi pri Oplu želeli pokazati, kaj znajo in kaj lahko septembra pričakujemo, so v salon pripeljali že tako atraktivno Astro GTC in jo opremili še z novim bencinskim agregatom ter posebnim paketom OPC Line. S tem so poskrbeli, da testna Astra ni le hitra, temveč izredno mična gospodična. Le redko kdo bi ji lahko očital njena leta, saj bolj spominja na mladenko, ki na portoroški plaži v rumenih kopalkah pobira poglede mimoidočih.
Iz Cascade v Astro GTC
Če iz enačbe odštejemo Astro OPC, je testna Astra GTC z vgrajenim 1,6-litrskim bencinskim štirivaljnikom trenutno najhitrejša Astra v ponudbi. Že iz njenega imena lahko razberemo, da gre za prisilno polnjen agregat, ki proizvede 147 kilovatov in ima 280 njutnmetrov navora. Novi agregat je od predhodnika močnejši za 30 odstotkov, po podatkih tovarne pa je bolj varčen in proizvede za 13 odstotkov manj škodljivih CO2 emisij.
Za svoje delovanje uporablja dvojno ravnotežno gred in poleg množice izboljšav prinaša bolj mirno in uglajeno delovanje. Slednje lahko potrdim iz prve roke, saj je delovanje bencinskega agregata, kljub večji moči, mirno in na trenutke celo pretiho. V prostem teku je skoraj neslišen in marsikaterega uporabnika lahko prelisiči s svojim umirjenim značajem, ki pa se seveda hitro transformira ob pritisku na stopalko za plin. Glasnost zmerno narašča ob dvigovanju obratov, a kakšnega blaznega hrupa iz izpušnih cevi ne pričakujte; voznik se na trenutke celo lahko počuti malce trapasto, saj bi ob takšnem videzu kdaj pa kdaj bilo celo primerno, da bi Astra konkretno zatulila in nase opozorila tudi na drugačen način.
Prepovedano za mlajše od 18 let
Napis, ki odganja predvsem mladoletne pri nakupu alkoholnih pijač, je tokrat namenjen predvsem Astrinemu videzu, ki se z visokimi boki, izrazitimi linijami in nizko strešno linijo nežno obrača v smer avtomobilske pornografije. Rumena barva videz še smiselno nadgradi in mu doda piko na i. V osnovi so 18-palčna platišča konkretno velika in se večina običajnih uporabnikov zgrozi ob ceni posamezne pnevmatike, v Astrinem primeru pa so – zaradi nabitih blatnikov in širših kolotekov – videti smešno majhna. Za smiselno dopolnitev videza bi morali namestiti vsaj palec večja platišča, a bi verjetno ocena stroškov prinesla glavobol in skrbi. Paket OPC Line za doplačilo 1.390 evrov prinaša anteno v obliki plavuti morskega psa, drugačna praga, spojler, meglenke in malo drugačno masko hladilnika.
Ker ima vsaka palica dva konca, izrazito športen videz na drugi strani prinaša omejitve, ki jih najbolj občutijo potniki na zadnji klopi, kjer je na trenutke prav klafstrofobično; visoki boki in majhne line pri zadnjih sedežih pa niso po volji niti vozniku. Uporaba zadnjih parkirnih tipal je skorajda obvezna, uporaba stranskih ogledal pa nujno potrebna.
Vozniško odlična …
… a največjo težavo predstavlja masa, ki s 1.550 kilogrami ni med nižjimi. Podvozje je nastavljeno izredno kompromisno in le najbolj občutljivi se bodo pritoževali nad neudobnostjo. Blažilniki dobro požirajo neravnine in grbine, obenem pa presenetijo tudi ob dvigovanju hitrosti. Preko trikrakega športnega volana voznik dobi dovolj informacij in Astra GTC se skozi serijo zavojev premika kot po tirnicah, a le do neke meje. Zaradi višje mase hitreje pride do podkrmiljenja in rutinski prehod iz zavoja v zavoj postane otežen. Potrebna je večja mera znanja in potrpljenja, da se voznik spoprijatelji z njo.
Kljub precejšnji moči je masa odločilen faktor tudi pri pospešku, Astra GTC je poskočna vse od približno 1.500 vrtljajev na minuto naprej, a žal njena moč ravno na račun mase ne pride do pravega izraza.
Potniška kabina ustreza namenu
O hibah smo že pisali, zato tokrat samo kratka obnova. Tipk na osrednji konzoli je precej, zato je potrebno nekaj časa, da voznik osvoji najbolj osnovne in največkrat uporabljane. Največja pridobitev je IntelliLink, ki z obilico pametnih rešitev predstavlja uporabniku prijazno okolje, največji plus pa so zagotovo doplačilni športni sedeži. Slednji niso školjkasti, vendar nudijo dovolj bočne in ledvene opore, obenem pa presenetijo s svoju odobnostjo.
Potniki na zadnji klopi imajo, tudi na račun daljše medosne razdalje, prostora za noge dovolj, le najbolj klavstrofobični se lahko ustrašijo majhnih stekel in nizke strešne linije. Med bolj moteče spada tudi položaj varnostnega pasu in potrebno je kar nekaj gimnastičnih vaj, da uspešno pridemo do njega, tistim z malo večjim trebuhom in manjšo gibljivostjo pa bo takšen manever še toliko bolj naporen.
Veliko za veliko
S ceno malce pod trideset tisočaki testna Astra ni med najcenejšimi, vendar jo krasi dolg spisek dodatne opreme. Z nekaj manj opcijami se cena zlahka spusti pod petindvajset tisočakov, ohrani pa se ekskluzivnost in odličen bencinski agregat. Z 8,7 litra povprečne porabe ni med najbolj varčnimi, a v umirjenem ciklu zlahka poraba manj kot sedem litrov, po drugi strani pa ob pretežki nogi zlahka preseže mejo desetih litrov. Astra GTC v tej opremi in s tem motorjem prinaša res veliko in od odličnega jo loči le prevelika masa ter nekaj malenkosti. Z nadgrajenim videzom zasveti v polnem sijaju, tekmeci pa le nebogljeno capljajo v svoji dolgočasni sivini.
Več o Astri GTC na uradni strani.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Navidezna mladost"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
vzorna poraba, na spritmonitorju se vrtijo tudi precej višje številke
Mater,7,9 do 100 s 200 KM!Skrajnji čas je za novo.Poraba je pa dobra,avto lep,cena pa previsoka,tudi 25k evra je preveč,ker za ta denar dobimo cca 250KM in čez pri konkurenci.Kateri tekmeci so dolgočasna sivina?