Obleka (ne) naredi človeka
Najverjetneje ni potrebno na široko razlagati, da zgolj fluorescentno obarvan dres ter najnovejši model tekaških copat iz človeka še ne naredijo vrhunskega tekača, dinamičnejši karoserijski dodatki pa iz navadnega avtomobila tudi ne brezkompromisnega “hot-hatcha” v maniri hitrih in drznih. Pa čeprav kdo misli tudi povsem nasprotno! Vseeno pa je le potrebno priznati, da lahko omenjeni »šminkerski« dodatki dodobra pripomorejo k temu, da bodo naključni mimoidoči (pa najsi gre za sotekmovalce na rekreativni tekaški prireditvi ali pa za ostale prometne soudeležence) v vas usmerjali poglede bistveno bolj intenzivno, kot ste tega morda vajeni.
Tako so v letošnjem letu tudi pri Renaultu ponudili vsem tistim ekstrovertiranim kupcem modela Clio, ki želijo na cesti vsaj malce izstopati, prav poseben dizajnerski paket GT Line. Pri omenjenem paketu gre, podobno kot pri večjem Meganeu, za dinamično oblikovane karoserijske dodatke, s katerimi se lahko povsem običajno motoriziran Clio preobrazi v odlično kopijo športnejšega modela GT 120 EDC (ali če želite v »rad-bi-bil RS«).
Novo ponujeni oblikovni paket, ki ga v Renaultovem salonu cenijo na 390 evrov, se namreč skoraj v celoti naslanja ravno na model GT 120 EDC, pri čemer je moč takoj opaziti spremenjena odbijača, nižje nameščene dnevne luči LED, unikatno oblikovana 16-palčna aluminijasta platišča, sivo obarvana ogledala, enormen zaključek izpušne cevi ter prav posebno modro barvo GT Line. Ostro oko bo opazilo še kromirano zaščito prednjih pragov z napisom »Renault Sport« ter označbo »GT Line« na prtljažnih vratih, ki uspešno zakrivata pravo naravo avtomobila – pa najsi gre za 90-»konjskega« TCe ali enako močnega dCi, pri katerih je sicer na voljo omenjeni paket.
Stari znanec 1
Sicer se vsakršni getejevski oblikovni ekskurzi končajo v notranjosti avtomobila (za razliko od Megana GT Line), česar pa pri Cliu niti ni moč označiti za kakršnokoli pomanjkljivost. Nenazadnje so doplačilni oblikovni dodatki iz linije GT na voljo zgolj pri najdražjem opremskem paketu Dynamique, ki pa že v osnovi pušča le malo odprtih želja (za ta avtomobilski razred, seveda!), saj se lahko pohvali celo s serijsko navigacijsko napravo ter z odlično delujočim brezstičnim ključem – kartico. A sem si med tokratnim testom vseeno le zaželel malce bolj RS-ovskih sprednjih sedežev.
Sicer smo že pred slabimi tremi leti, ko se je slovenskemu življu predstavljala četrta generacija Renaultovega bestsellerja, ugotavljali, da so se Francozi precej potrudili pri notranjem interierju. Tako navdušuje z oblikovno prečiščenostjo, ravno dovolj velikimi upravljalnimi gumbi ter vzorno preglednim digitalnim merilnikom hitrosti, katerega bi bilo potrebno uzakoniti v vseh vozilih.
Starejši uporabniki bodo veseli dovolj intuitivnega avdio-navigacijskega sistema, ki pozna slovensko besedo (premijski proizvajalci, učite se!), medtem ko se bodo obsedenci s čistočo jezili zaradi obilice črnega klavirskega laka, na katerem se pozna vsak drobec prahu. Povprečno raščen in pravilno rejen voznik ne bo imel prav nobenih pripomb glede utesnjenosti, medtem ko bodo imela kolena zadaj sedečih že kaj za dodati. Marsikdo se bo spraševal nad odločitvijo Renaultovih inženirjev, zakaj so locirali tipko za vklop tempomata (ter omejevalca hitrosti) med sprednjima sedežema, medtem ko se bo zgolj peščica najbolj občutljivih obregnila nad malce bolj položno nameščenim volanskim obročem, ki je sicer nekakšna posebnost Renaultovih vozil.
Stari znanec 2
Pri tokratnem testnem primerku se je pod motornim pokrovom vrtel že poznani 1,5-litrski turbodizelski dCi s 66 kilovati, ki sem ga spoznaval že v »družinskem« Sanderu in »bratskem« Capturju. In če me je omenjena motorizacija pri slednjem modelu pustila precej ravnodušnega, me je pri 100 kilogramov lažjem Cliu bistveno bolj navdušila. Morebitnega pomanjkanja moči tako ni bilo občutiti niti med avtocestnimi vožnjami, pri čemer tudi pomanjkanja šeste prestave ni bilo moč oceniti negativno. Nenazadnje je števec vrtljajev pri avtocestnih 130 km/h kazal okrog 2.600 vrtjajev, kar je pomenilo še dovolj zvočno decentno in zadovoljivo varčno vožnjo.
Na preizkusu se je dizelsko gnani Clio izkazal tudi s precejšnjo abstinenco pri porabi goriva (zgolj 4,8-litrska povprečna poraba črnega zlata), kar pa je dodobra izničil že bežen pogled na Renaultov cenik. Enako močan turbobencinski agregat TCe (ki ga lahko prav tako nališpate z dodatki GT Line) je slaba 2 evrska tisočaka cenejši od turbodizla, kar ob dani ceni pomeni precejšnjo relativno razliko – nenazadnje tudi zaradi dražjih stroškov vzdrževanja. Tako je lahko dizelska verzija zanimiva zgolj tistim voznikom, ki opravijo večje število vsakodnevnih kilometrov in jim je poraba goriva še kako važna.
Chanometer
Renaultov bestseller, ki tudi v zadnji izdaji precej uspešno prepričuje slovenske kupce, je prikazal znaten napredek v primerjavi s svojimi predhodniki. Nenazadnje tudi pri precej »odraslih« voznih lastnostih, pri čemer se je dodobra izgubila vsakršna (nekdaj pregovorno Renaultova) sintetičnost volanskega mehanizma ter »francoska« mehkobnost podvozja.
Dizelski agregat bo prvenstveno zadovoljeval vse »dolgoprogaše«, pri čemer bi lahko bil precej zanimiva alternativa tudi (dražjim) dizelsko gnanim avtomobilskim modelom razreda višje. Z dizajnerskim paketom linije GT pa bo hkrati nagovarjal vse tiste »rekreativne šminkerje«, ki želijo biti na cesti opaženi, brez da bi se jim pretirano kolcalo po dinamičnejših občutkih – pa četudi vedo, da izjemno podobno nališpan ter precej bolj radoživ model GT 120 EDC ni toliko dražji.
Več o Renaultovem Cliu pa na uradni strani.
Tekst in foto: Chan.
Mnenja uporabnikov
8 komentarjev za "Fasada"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Pedali so hudi sploh bremza. Če gas tiščiš do konca ker itak nikamor ne gre bo dosti krat taka situacija in moraš na hitro pritisnit na zavoro te po moje krč v nogi zagrabi ker je bremza tako visoka
Zunaj lep, znotraj malenkost manj… števci so pa obup 🙁
Gumb za tempomat je gumb za enkratno uporabo… Pri renaultu je vsaj ergonomsko postavljen nekam, kjer ne moti. Pri oplu ga pa mimogrede po nesreči izklopim, ko jezen tolčem po volanu :))
Ravno notranjost(tudi prevelika pogostost malo) je bila razlog,da se nisem odločil za cliota. Res razočara s kvaliteto v notranjosti. Konkurentje znajo to boljše. Na volanu je svetleča plastika in to pri boljših opremah komaj. Zakaj so dali to gor ne vem ker to bo nonstop umazano,sploh če se ti roke potijo. V tem cliu gt sicer ne vidim vendar pri opremi dynamique je na delu ko je stikalo za steklo,tudi tam svetleča plastika. Tukaj je hvalabogu navadna,čeprav blago bi veliko bolje izpadlo. Oblika je pa še vedno med top.
Žal notranjost res ni na nivoju, plastika je obupna. Nikoli pa ne bom razumel obsesije s položajem gumba za tempomat. Če bi bil v voznikovem vizirju bi bilo vseeno…..itak ga rabiš 2x na leto.