Peugeot 4007 2,2 HDi FAP premium

… je prepoznaven kot Peugeot, pa vendar…

Peugeot 4007, če ga pogledamo od spredaj, deluje agresivno in prepoznavno: zaradi velikega tovarniškega znaka, zaradi velikih prednjih luči, zaradi rež za zajemanje zraka, ki z le malo domišljije delujejo kot gobec morskega psa. A kaj ko agresivnost in pripadnost znamki močno bledi, če vozilo gledamo iz boka – (luštno izpade tretje bočno steklo) in povsem zbledi, ko ga gledamo od zadaj. Tam le napisi in logo spominjajo na peugeota. Zadnje luči so povsem neprepoznavne kot peugeot-jevske. Vseeno, vozilo deluje resno, zrelo, odraslo in z velikimi kolesi tudi terensko in zdi se, da se ne ustraši ničesar.

Če je zunanjost takšna, je vsaj notranjost…

…prepoznavna kot peugeot-jevska? Da, če nas levček na volanu prepriča. Drugače pa ne, saj je vse ostalo v notranjosti urejeno po meri japonskega predstavnika »trojne naveze«. A tega ne gre razumeti narobe. Japonska, minimalistična urejenost notranjosti prinaša vrsto prednosti, a tudi nekaj slabosti. Instrumenti so dobro berljivi, česar pa za večopravilni zaslon (pravzaprav vrstico) nad gumbi radijskega sprejemnika ne moramo trditi. Sredinska konzola je pregledna in praktična in takoj se »razumemo« z vsemi gumbi in vzvodi. Pohvalimo lahko povsem limuzinski položaj za volanom, kjer večina zlahka najde udoben položaj za vožnjo. Prednja sedeža, ki telo dobro držita, sta udobna, pa tudi v drugi vrsti se, zaradi možnosti prilagoditve položaja klopi po dolžini in naslonjala po naklonu, sedi udobno. Vozilo je registrirano za sedem potnikov. Šesti in sedmi sedež sta še dostojna po svoji velikosti in v zloženem položaju ne odtegneta veliko prtljažnega prostora. Pohvalimo tudi, da ju je mogoče, glede na rešitve v nekaterih drugih vozilih, še dovolj preprosto postaviti in zložiti, vseeno pa je treba zapisati tudi graji na njun račun. Dostop do zadnjih dveh sedežev je namreč zelo neroden in, vsaj na daljših poteh, je prostora na njih, za dostojno vožnjo (odraslih), premalo.

Če imamo zadnja dva sedeža pospravljena in podremo še srednjo klop (to je možno tudi iz prtljažnika, in to električno, zgolj s pritiskom na gumb), se nam že tako velik prtljažni prostor poveča na zavidljivih 1691 litrov prostornine. V večini primerov praktična dvodelna prtljažna vrata, pravzaprav njen spodnji del, ki v odprtem položaju tvori poličko, katere nosilnost znaša kar 200 kilogramov v tem primeru, ob seganju po daleč na konec prtljažnega prostora zloženo prtljago, sedaj predstavlja dodatno oviro.

Oprema premium ima vse, kar danes pričakujemo…

… že serijsko namreč vključuje šest varnostnih blazin, elektronske sisteme ABS, EBD, ESP, usnje na volanu, prestavni ročici, deloma tudi na sedežih, potovalni računalnik, elektriko za stekla, daljinsko vodeno ključavnico in ogledala, samodejno klimatsko napravo, električno vtičnico na sredinski konzoli in v prtljažniku, radios CD izmenjevalnikom in še kaj. A ker smo vedno bolj razvajeni, smo (v tem razredu vozil) pogrešali vsaj parkirna tipala, tipalo za dež in navigacijo. Za vse to pa je seveda moč doplačati.

Motor in menjalnik

Testnega 4007 je poganjal hišni, 2,2-litrski dizelski HDi, ki se je vrtel tudi v pred kratkim testiranem c-crosserju in zato so ugotovitve podobne. 115 kilovatov in 380 Nm navora je ob dobro usklajenem šeststopenjskem ročnem menjalniku, kljub več kot 1,7 tone suhe mase avta vedno dovolj. Motor se rad zavrti, a vseeno ponuja dobro elastičnost tudi pri nižjih hitrostih vrtenja. Na ukaze voznika se dobro odziva, vedno ostaja kultiviran in tudi ob priganjanju ni preglasen. Poraba: ob tolikšni moči, teži in obliki vozila, je slabih devet litrov povprečne porabe ugodno.

Avto je najprej za na cesto in šele nato za na teren,čeprav…

Prenos moči na cesto namreč nadzoruje priklopljivi štirikolesni pogon, katerega upravljamo z vrtljivim gumbom med prednjima sedežema. Možnosti so »2WD«, »4WD« in »LOCK«. Medtem ko smo se sami največ vozili v načinu »2WD«, smo na mokri cesti ali v težjih razmerah preklopili na »4WD«. Samodejno razporejanje moči med obe prednji in zadnjo os namreč takrat odločno pripomore k stabilnejši in varnejši vožnji. “Zaklenjen” sredinski diferencial v terenskem načinu »LOCK« pa lahko izkoristimo le v redkih razmerah, npr. v globokem snegu ali blatu inmorda na mokri travi, saj se pogonska moč v tem režimu ves čas prenaša na obe osi v razmerju 50 : 50.Takrat 4007 kljub nizkopresečnim 18-palčnim povsem cestnim pnevmatikam daleč prileze.

4007 ima mehko vzmetenje, zato se v hitro voženih ovinkih močno nagiba in takrat v mestu mehak volan ponuja premalo informacij. Predvsem v režimu »2 WD«, lahko v takšnih primerih, pri (pre)hitri vožnji, zadek zdrsne in vozilo je težko (u)loviti. ESP sistem je naravnan tako, da se hitro vmeša, kar kaže na to, da naj bo hitra vožnja (po zaviti cesti) s tem avtomobilom izjema in ne pravilo. Če pa uporabljamo vozilo kot udobno potovalno limuzino, potem cenimo, da mehko vzmetenje večino neravnin zgledno požira, obenem pa nam višja oddaljenost od tal in posledično višje sedenje, ponuja dodatno suverenost med ostalimi udeleženci v prometu.

Pod črto