No, navaden v vseh pogledih z izjemo enega. Pri njem je šlo za, tako Volkswagen, popolnoma nov model, osnovan na šesti generaciji Transporterja. Sam sicer močno dvomim, da je to samo po sebi dovolj velik razlog za povečano število pogledov, saj je avtomobil, razen sodobno stiliziranih žarometov in zadnjih luči v tehniki LED, na pogled minimalno drugačen od predhodnika.
Stilsko povezan z originalom
Sam tako glavni razlog za sukanje glav mimoidočih pripisujem izstopajoči barvni kombinaciji z dvobarvnim karoserijskim lakom. Zgornji del avta v belem kovinskem lesku je do oči prijazen, pod njim pa je bil preizkušeni primerek odet v rumen odtenek kurkume, ki rabi nekaj več, nežno rečeno, privajanja. Stilsko povezanost s pravim Bullijem, prvo generacijo Transporterja T1, so zunaj zaokroževala 18-palčna platišča retro sloga.
Zgodba o Bulliju …
… jasno ni omejena zgolj na zunanjo podobo avta, ampak se nadaljuje v kabini. Tam padejo v oči sedežne prevleke s karirastim vzorcem, pogled v zadnji del kokpita pa razkrije še tla v imitaciji lesa. Slednji je sicer res prijaznejši za vzdrževanje (če se kaj polije ali umaže, zadošča že enostavno brisanje z mokro krpo), a bi sam tam vseeno raje videl običajno, velurju podobno oblogo. Za prvo vrsto sedežev bo pet potnikov našlo svoj prostor na že poznani ureditvi s trisedežno klopjo povsem v zadku in dvema ločenima sedežema v sredini. V primerjavi s predhodnikom je po novem oba mogoče zasukati za 180 stopinj. Vesel sem bil tudi, da je imel testni primerek doplačana bočna vrata na levem boku avta, saj je bil celoten paket vozila z njimi bistveno bolj uporabniku prijazen, kot bi bil brez njih.
Bonbončki
Testni Multivan pa je bil poleg paketa Bulli 70 let oplemeniten še z nekaterimi drugimi bonbončki. Naj omenim samo tiste v katerih sem sam prepoznal največjo dodano vrednost. Izvrstna žarometa LED naj bosta obvezno na spisku doplačil, saj prepričata z izvrstno svetilnostjo in dobro homogenostjo razporeditve svetlobe. Zaradi merske zajetnosti in slabe preglednosti tik ob avtu toplo priporočam tudi doplačilo za tipala za pomoč pri parkiranju spredaj in zadaj, dodatno varnost pri tesnem manevriranju na parkiriščih pa zagotovi kamera na zadku. Testni primerek je bil opremljen tudi z aktivnim tempomatom, a bi sam veliko raje imel takšnega brez radarske funkcije, saj res ne maram tovrstne samovolje avta.
Pri testnem avtomobilu se je dalo odpreti samo stekli v voznikovih in sovoznikovih vratih, zato se je kot obvezen element izkazal trikanalni sistem klimatizacije Climatronic z zračniki v stropu, namenjenimi učinkovitemu zračenju tudi zadnjega dela kabine. Če tega ne bi bilo, sam namreč ne vem, kako bi bilo možno zagotoviti prijetno počutje zadnjim potnikom.
Dostavniški »geni«
Novi Multivan je, enako kot Transporter, na voljo s številnimi motorji. Preizkušenega je gnala 150-»konjska« izpeljanka dvolitrskega TDI-ja, sparjenega s sedemstopenjskim dvosklopkovnim DSG-jem. Doslej sem vedno vozil Multivan z ročnim menjalnikom in v nobenem nisem čutil neke resne potrebe po avtomatiki, a ko jo enkrat imaš, nočeš več brez nje.
Multivan z DSG-jem se mi je od prvih nekaj metrov naprej zdel tako zelo prijazen, nenaporen in prijeten za uporabo, da nikoli nisem zares čutil potrebe po preganjanju 150 »konj« TDI-ja. Prav lepo se je bilo prepustiti samovolji DSG-ja in zajetnemu navoru, ki sta poskrbela za nenaporno nabiranje kilometrov po mestu, izven njega in tudi na avtocestah. Med preizkusom sem se celo večkrat zalotil pri izrazito umirjeni in zadržani vožnji, nekajkrat celo pod hitrostnimi omejitvami. Zaradi vsesplošne suverenosti tehnike se pri tem v nobenem trenutku nisem počutil prikrajšanega ali kakorkoli drugače prisiljenega v tovrstno ravnanje. Bilo se je preprosto »fajn« samo voziti in uživati v relativni spokojnosti vožnje. Relativni zato, ker gre še vedno za avtomobil z dostavniškimi »geni«, ki jih je inženirjem, z mikro nastavitvami podkožne tehnike, uspelo učinkovito zamaskirati.
Velikodružinski kombi
Do limuzine mu tako manjka pokončneje in bližje nameščen volanski obroč, a že po stotih kilometrih uporabe sem se tudi na manj optimalen položaj privadil, tako da me preostanek preizkusa ni več motil. Samega trušča je med vožnjo zaradi učinkovite zvočne izolacije v vseh okoliščinah prijetno malo, izjemo predstavlja le pogovor voznika ali sovoznika z daleč v zadku avta posedenimi posamezniki. Da se bodo ti, tudi zaradi kar velike medsebojne razdalje, med sabo slišali, morajo namreč prvi in drugi pri avtocestnih hitrostnih povprečjih povečati glasnost svojega govora. Upoštevajoč velikost avta pa mislim, da je to vseeno spoštljiv inženirski dosežek, ki mi pritrjuje, da je Multivan vsesplošno izredno nenaporen in udoben velikodružinski kombi.
150 KM je kar pravšnjih
Za dvolitrski TDI s 110 kilovati nazivne moči sem že namignil, da dobro motorizira Multivana, a sam nisem čutil prave potrebe po stalnem izvabljanju. Je pa res, da 110-kilovatni 2.0 TDI vidim kot optimalno motorizacijo za Multivan in se ji v njej ne bi rad odpovedal. Nenazadnje govorimo o več kot dvotonskem kombiju z aerodinamičnimi lastnostmi opeke, ki bi ob polni obremenitvi s kaj manj navora in moči zelo verjetno deloval podhranjeno.
Kanček rezerviranosti
Moj zadnji Multivan, postavljen na Transporterja pete generacije, me je, kot vsi primerki T5 pred njim, prepričal. Tudi tokrat ni bistveno drugače. Sem presenečen? Nikakor. Že v mojem zadnjem testu T5 sem napovedoval, da bo T6 predvsem kozmetično nadgrajen T5. Volkswagen sicer trdi, da gre pri njem za čisto nov in bistveno boljši avto kot prej, a vam, glede na preizkušeno, priporočam, da tovrstna marketinška zagotovila vzamete s kančkom rezerviranosti.
Zamenjati T5 za T6?
Vsekakor se strinjam z njimi, da je Multivan T6 zares dober in velikim družinam na kožo pisan avto. Verjemite pa mi, da je tudi njegov neposredni predhodnik po tej plati izredno prepričljiv in talentiran izdelek. Če odštejem kozmetične popravke v kabini in zunaj ter možnost doplačila za paket Bulli 70 let, razlik v uporabi med T5 in T6 preprosto nisem zaznal. Zato dovolite, da ponovim, kar sem zapisal že tri leta nazaj. Vsi, ki imate doma že parkiran Multivan T5, lahko ostanete povsem mirni.
Besedilo in fotografija: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
5 komentarjev za "Pritegne poglede"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
A mogoče kdo ve, kaj se je v zgodovini zgodilo VW-ju, da je od nesmrtnih krivulj hrošča in prvih generacij transporterja prilezel do tako duhamornih ravnih in oglatih linij?
Ravne linije in oglate oblike ponujajo najboljši izkoristek prostora, kar je bistvo dostavnika. Se pa strinjam, da je T1 oblikovno “najjači”!
Če bi k temu novemu Transporterju k tej retro barvi nataknili še rezerno gumo na nos (kot je to imel eden od predhodnih modelov), bi ta guma morala biti oglata, da bi bila skladna oblika…
Pogruntali so, da očitno to ljudje najbolj kupujejo, klasika…
sicer pojem v tem razredu, nostalgična barvna kombinacija mu pa prav nič ne paše