Uporabnost na prvem mestu
Karavanska verzija druge generacije Dacie Logan, ki se je ljudstvu prvič prikazala pred štirimi leti na ženevskem avtomobilskem salonu, velja že od samega začetka za eno najbolj racionalnih in praktičnih tovrstnih vozil na trgu, kjer je uporabnost precej bolj pomembna od zunanjega oblikovanja. Avtomobil se tako že v sami osnovi ponaša s kar 573-litrsko praznino v prtljažnem prostoru, ki jo je ob podrti zadnji klopi (a žal brez povsem ravnega dna) moč povečati na 1.518 litrov. Resda je le-ta obdelan malce bolj »po domače«, saj že sama talna prtljažna podloga, pod katero je sicer lahko spravljena 55 € vredna rezervna pnevmatika standardnih dimenzij, deluje nedokončano, kar pa povprečnega uporabnika Logana MCV verjetno ne bo pretirano motilo, pa naj gre za obrtnika, kmetovalca, racionalnega družinskega očeta (oziroma mamo) ali pa za enega številnih ljubljanskih taksistov, ki se prevažajo naokrog po prestolnici.
Tovrstne množice raznih voznikov Logana, ki jih – roko na srce – sicer ni ravno malo**, verjetno obenem prav nič ne moti popolna odsotnost kakršnikoli imenitnejših občutkov v kabini, kjer kraljuje obilica neugledno trde (in na soncu nič kaj prijetno dišeče) plastike. Vseeno pa je med njimi kar precej tistih, ki bi znali tožiti nad globinsko nenastavljivim volanom, zaradi česar se je zelo težko udobno namestiti na voznikovem mestu, ter nad ne preveč udobnima sprednjima sedežema, ki imata precej kratek sedalni del in slab bočni oprijem, zaradi česar avto ni ravno namenjen dolgim avtocestnim popotovanjem. Da o dvigovanju voznikovega sedeža, pri katerem je potrebno povleči vzvod ter obenem »poskočiti« s celim telesom, niti ne govorim. Rešitev, kakršne ne najdeš niti v traktorju!
Preprostost gradnje se razkrije še ob vidno nenatančnih stikih pri plastičnih sestavnih delih na armaturni plošči, plehkem zvoku vrat ob zapiranju, ki spominja na zven triangla, ter ob neugledno rjastih zavornih bobnih na zadnjih kolesih, pa četudi je bil avto star zgolj 6 mesecev. Hkrati pa preseneča z amortizerjem za odpiranje pokrova motorja, katerega ne najdeš pogosto niti pri precej dražjih vozilih bolj renomiranih znamk.
Drobne novosti
Nepretencioznega voznika bo vseeno razveselila preprosta in enostavna uporaba, saj so vsa glavna upravljala na tistih mestih, kjer jih pričakuješ (razen Renaultovsko trmasto vztrajanje pri dislociranem gumbu za vklop tempomata), brez da bi bilo potrebno poglobljeno branje navodil. Pri tem si precejšno pohvalo zasluži še osrednja multimedijska enota proizvajalca LG, ki je celo bolj intuitivna kot marsikateri novodobni Renaultov produkt ter obenem ne zahteva pretiranega doplačila (280 €). Le zadenjska kamera je malce preveč počasne »sorte«, saj se velikokrat vklopi šele tedaj, ko je parkirnega manevra že skoraj konec.
Kozmetična prenova Logana, ki se je zgodila pred dvema letoma, je hkrati poskrbela za lepši (in bolj ergonomičen) volanski obroč, hupo pa so k sreči prestavili z obvolanske ročice na osrednji del volana. Pri prejšnji rešitvi se je namreč lahko dogodilo, da si med brskanjem potovalnega računalnika (kjer se sicer nahaja tudi podatek o zunanji temperaturi) preko tipke na desni obvolanski ročici po nesreči pritiskal po levi ter povsem nehote sprožal nič kaj nežen zvok njegove troblje.
»Lišpanje« je hkrati prineslo dobrodošlo novost v obliki nove lokacije stikal za električni pomik stekel, ki so se (končno!) znašla na vratih, pri čemer pa mi vseeno ni jasno, zakaj tista za zadnji stekli ostajata na osrednji konzoli. Da jih morda lahko upravlja tudi sovoznik?
Alternativa dvokolesnemu Dusterju?
Glede na to, da pri karavanskem Loganu ne moremo ravno govoriti o kakšnem izjemnem oblikovalskem dosežku (nenazadnje bolj težko tudi pri ostalih Daciah), pa je vseeno le potrebno priznati, da ga modna polterenska linija »Stepway« vsaj malce poživi in ozaljša. Kar nenazadnje kažejo tudi prodajne številke, saj so Stepwayji praviloma bolj prodajani (npr. pri Sanderu cca. 70 odstotkov). Omenjena modna linija mu nadene dodatne plastične obrobe, aluminijasto zaščito podvozja, očem prijetno azurno modro barvo ter vizuelno izjemno prepričljivo imitacijo aluminijastih platišč, ki so v resnici plastični pokrovi.
A še največja prednost športno rekreativnega Logana MCV se skriva v podvozju, ki je kar za 5 centimetrov višje kot pri običajni različici, oddaljenost od tal pa znaša hvalevrednih 174 mm. Ob malce bolj mehko nastavljenem podvozju, ki sicer deluje po kozmetični prenovi za odtenek bolj dodelano in »odraslo«, se tako dodobra izkaže tudi na makadamskih cestiščih (pa četudi v ponudbi ni različice 4×4) ter ponuja precej resno vprašanje, zakaj bi sploh še pogledovali k volumensko manjšemu dvokolesno gnanemu Dusterju.
Pod pokrovom testnega primerka se je tokrat vrtel znani 90 »konjski« 1,5-litrski Renaultov dizel, ki je ena izmed dveh pogonskih opcij Stepwaya (0.9 TCe 90). Le ta se je izkazal – poleg prtljažne prostornosti in končne cene vozila – za enega najboljših Loganovih delov, saj je dovolj prožen že pri nizkih vrtljajih, da vozniku ni potrebno non-stop telovaditi s petstopenjskim menjalnikom. Pri tem pri slednjem nisem pretirano pogrešal dodatne prestave, saj je preračunan dovolj na dolgo, končna poraba pa je bila – navkljub nekaterim daljšim avtocestnim ekskurzijam – dovolj ugodna (5,4 l/100 km).
Resda omenjenega agregata ravno ne razganja od eksplozivnosti, a je le potrebno vedeti, da polterenski Logan ni niti namenjen, da bi se z njim preganjali med ovinki. Njegov volanski mehanizem – četudi po prenovi opazno dodelan – je še vedno preveč posreden, avtomobil pa je že ob rahlejšem pretiravanju podvržen opaznemu podkrmarjenju.
Za racionalne
Ker obstaja v družbi kar nekaj takšnih ljudi, ki jim ni treba izboljševati svojega (ponarejenega) družbenega statusa s pomočjo pet let starih karavanov nemškega porekla, najdejo pot med kupce tudi nova vozila z značko Dacia. In teh ni malo, saj se jih je lani v Evropi nabralo že nekaj več kot 460.000!
Tako tudi polterensko navdahnjen Logan nagovarja vse tiste racionalne voznike, ki potrebujejo kolikor toliko robustno in prostorno novo prevozno sredstvo za prevoz od točke A do točke B, za povrh pa slednje ne stane bistveno več kot osnovna verzija Volkswagnovega Pola.
Tekst in foto: Urban Acman.
* Dacia je dobila ime po rimski provinci Dakiji (Dacia Traiana), ki je obsegale dele današnje Romunije.
** 75.319 proizvedenih Loganov (limuzinskih in karavanskih verzij) v letu 2017.
Mnenja uporabnikov
5 komentarjev za "Diskontni allroad"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Osebno bi raje gledal bencinarja 0,9TCe (2200€ cenejši z enako opremo, poraba pa ni toliko višja!), če govorim o 20.000km letno. Sicer pa eden redkih ˝pravih˝ avtov. Polno trde plastike imaš tudi v novi Seat Ibizi, pri tej Dacii je sicer kar ok notranjost, ko sem sedel v njemu, pač nivo nižje od Cliota. Ročno klimo, šaltkeber so kopiral od Twingota, nekatera stikala, in motorji so od Cliota, podvozje nekako pripada prejšnjih generacijam cliota, pač to je avto za vozit, ne toliko za uživat, razen če ti je Clio Storia užitek v vožnji.
Sicer pa menda naslednje leto pride ven nova generacija Sandera/Logana in sodeč po novem Dusterju, ki je lep skok naprej(keyless go, senzor za mrtvi kot, boljši materiali v notranjosti, 4-smerna kamera), dobivam občutek, da bo Renault z Dacio v prihodnosti naredil kakor je VW z Škodo in Dacia se bo enkrat poslovila od današnje nizkocenovnosti.
Ja in dacia bo dobila novo višjo ceno in ne samo boljšo notranjost.
Ljudje, ki kupujejo take avtomobile jim je važjo, da je zanesliv, poceni in ima neko osnovno opremo (centralno zaklepanje, servo, klimo,…). Njim dol visi za neke šmensi stvari, ki samo podražijo avto
Eden redkih avtov v današnjem času za “normalen” znesek.
Avtomobil ceni primeren , čeravno je ta testni že malo precenjen, glede trde plastike v kabini je pač tako , da v nizkocenovnem avtomobilu je takoj opazna, v npr. VW- Trocu, ki je en celi plastik fantastik pa začuda ni moteča, mogoče pa zato , ker je T-rock pač VW.
Kdo prav da ni moteče?