Levi ali desni
Brez skrbi, ni govora o politiki, ampak o dogodku s parkirišča. Pred časom sem se namreč pred lokalno trgovino nasmejala gospe, ki je vneto vlekla za kljuko srebrnega avtomobila in se čudila, zakaj se ne odpre. Jasno, bil je sicer srebrn, samo ne njen. Človek se lahko hitro znajde v podobni situaciji, sploh če je nekoliko zamišljen ali pogosteje menjava avtomobile. Po drugi strani pa so pri Oplu pravzaprav kar sami ustvarili dilemo, v čem je smisel dveh tako zelo podobnih predstavnikov, kot sta Crossland in Mokka, v istem tržnem segmentu.
Pri znamki so se na to vprašanje vnaprej nekoliko pripravili. Mokka je oblikovno drznejša in tehnično sodobnejša, sploh če govorimo o pogonskih alternativah, kjer je na voljo tudi z baterijsko-električnim sklopom, ki ga pri Crosslandu ni v ponudbi. Zaradi vsega naštetega se kar sam ponuja odgovor, katerega bodo umaknili, če (ko) bo prišlo do krčenja prodajne palete.
Crossland ima nedvomno svoj krog kupcev, ki cenijo relativno prostorno notranjost glede na kompaktne zunanje mere. Pretirana digitalizacija in najnovejša vozniška pomagala pa naj bi jim pomenila bistveno manj kot dejstvo, da v avtomobilu sedijo nekoliko višje in da ni nesramno drag.
Prepoznaven obraz
S prenovo je Crossland dobil spremenjeno masko (vizir), ki ga neločljivo povezuje z novejšimi člani družine Opel. Med novostmi, ki jih je zunanjosti prinesla osvežitev, je bil testni avtomobil na račun paketa opreme GS Line+ opremljen še s stiliziranimi črno obarvanimi 17-palčnimi platišči, kontrastno črno streho in rdečo bočno linijo, ki jo v notranjosti dopolnjujejo kontrastni vstavki enake barve. Tudi tehniko LED je v avtomobil vpeljal prej omenjeni paket opreme, ki med drugim vključuje prednja LED žarometa, sistem samodejnega preklopa med kratkimi in dolgimi lučmi ter zadnje LED luči. Zato pa sta prednji meglenki na seznamu doplačil v vseh nivojih ponudbe.
Na zadku je, v skladu z aktualnimi smernicami oblikovanja, ime modela izpisano sredinsko, zatemnjena stekla zadnjih luči in črna površina zgornjega dela prtljažnih vrat pa dodatno poudarja širino avtomobila in napovedujejo za ta razred prostorno notranjost.
Prostorsko nadarjen
Relativno kratka previsa in dolga medosna razdalja obljubljajo primerno velikost potniške kabine. Ta spredaj izpolnjuje pričakovanja za ta razred, kot dodatek pa ima voznikov sedež (oziroma oba prednja sedeža) pri boljših različicah opreme oz. oblazinjenja certifikat AGR, ki ga za dobro ergonomsko zasnovo podeljuje nemško združenje za zdrav hrbet. Slednje med drugim pomeni, da lahko voznik izkoristi udobje podaljšanega sedalnega dela, kar je še posebej koristno na daljših vožnjah.
V zadnjem delu potniškega prostora za prilagodljivost potrebam poskrbi pomična zadnja klop (za 150 mm), ki je deljiva v razmerju 1/3:2/3 ter ima praktičen tunel za prevoz daljših predmetov. Je del paketa vsestranskosti, ki vključuje še dvojno prtljažno dno, z njenim premikom v smer prednjih sedežev pa sicer ostane bore malo prostora za noge zadnjih potnikov, a se zato dodobra poveča prostor v prtljažniku (s 410 na 520 litrov). Mimogrede, na tem področju Mokka zaostaja za 60 litrov v primerjavi z osnovno in kar 170 litrov z razširjeno namestitvijo Crosslanda. Osebno me moti pravzaprav le dejstvo, da pomična klop, ki v mojih očeh predstavlja bistveno prednost modela, ni del serijske opreme na vseh nivojih.
Zapletene povezave
V testnem Crosslandu je bil med drugim dodan infozabavni sistem z navigacijo in 8-palčnim zaslonom, a se na prvi pogled zdi neracionalno vložiti več kot 800 evrov v takšno konfiguracijo, če bi bilo dovolj uporabiti aplikacije pametnega telefona s pomočjo povezljivosti preko sistemov Apple CarPlay oziroma Android Auto (čeprav na nekoliko manjšem zaslonu). Razen ko je to pravzaprav edina možnost, da se povežete z infozabavnim sistemom, saj uradni cenik ne razkriva alternativ.
Še težje si predstavljam, da bi tipični kupec Crosslanda plačal 1.850 evrov za paket, ki poleg infozabavnega sistema z navigacijo zajema še različna vozniška pomagala s področja varnosti in udobja. Je pa po drugi strani pohvalno, da so tovrstni sistemi na razpolago, tako v paketih kot tudi posamično.
Več, kot je potrebno
Testni Crossland je poganjal najmočnejši bencinski motor v kombinaciji z dovolj natančnim 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, pri katerem za pravočasno pretikanje navzgor in navzdol poleg voznikovega občutka skrbi še indikator prestav. Vožnja kompaktnega križanca je bila tako lahko prav iskriva, čeprav se v praksi verjetno redko zgodi, da bi z njim enako poskočno prevažali partnerja, otroke in/ali psa.
Prav zato je tudi povsem razumljivo, da 96-kilovatni turbobencinski trivaljnik ni prva izbira kupcev, saj po podatkih letošnjih prvih registracij najpogosteje posegajo po nekoliko šibkejši (81 kW) različici 1,2-litrskega agregata, ki je 700 evrov cenejša. Prednost prvega pa ostaja v tem, da ga lahko uporabniki izberejo tudi s 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom, ki je, v redoljubni nemški maniri, še okroglih 1.500 evrov dražji.
Umirjena vožnja izven naselja je poskrbela za porabo okrog 5,5 l/100 km, medtem ko je bil na avtocesti opazno bolj potraten, a je spet dosti odvisno od načina vožnje. Je pa pohvalno, da je vožnja pri višjih hitrostih še vedno relativno zvočno nenaporna. Pri Oplu so se ob predstavitvi novosti še pohvalili, da so Crosslandu izboljšali nastavitve podvozja, sama pa lahko potrdim le, da je vožnja z njim za moj okus primerno uravnotežena, če govorimo o ravnotežju med udobjem in dinamiko. Za kakšne pogostejše ekskurzije na slabše utrjena vozišča se med doplačilnimi dodatki najde tudi paket, ki vključuje sistem za nadzorovan spust in sistem IntelliGrip, ki med drugim omogoča izbiro med petimi prednastavljenimi načini vožnje za različne razmere.
Zmernost
Zaenkrat je to najboljša beseda, s katero bi lahko opisala Oplov Crossland – v primerjavi s konkurenti, sorodnimi modeli, pa tudi v odnosu do ciljnega občinstva. V vseh pogledih se zdi, da je namenjen tistim, ki avtomobil izbirajo dokaj razumsko, pri čemer imajo ob pregledu cenika sicer veliko različnih možnosti, a jim ni treba čez proračun na račun bogatih paketov z vključenimi številnimi dodatki, ki jih morda niti ne potrebujejo. V časih, ko številni novi modeli prihajajo na trg z vse več serijske opreme, kar opazno dviguje tudi vstopne cene, ostaja Crossland eden dostopnejših križancev.
Besedilo in foto: Urška Radolović.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen