Analogno v digitalnem
Nekako smo se že kar sprijaznili z dejstvom, da bo mobilno prihodnost čedalje bolj opredeljevala povsem avtomatizirana vožnja brez volana v rokah. In četudi se v danem trenutku nad tem še čudimo in vsaj malce tudi zgražamo, pa se zna že v naslednjih letih (oziroma desetletjih) kolektivno dojemanje o povsem robotizirani vožnji dodobra spremeniti. Podobno se je dogajalo že pred približno stodvajsetimi leti, ko so se na cestah pričele pojavljati prve »kočije z motorji«, pri čemer je velika večina še vedno nostalgično objokovala konjske vprege.
In glede na to, da že danes obstaja nezanemarljivo število zagrizenih zagovornikov avtonomne vožnje – še posebej med mlajšo generacijo milenijcev, ki jim je ustvarjanje selfijev ter vloganje precej bolj važno od sukanja volana – se zdi, da so ravno vozilom, ki so prvenstveno namenjeni uživanju v vožnji, že počasi šteti dnevi. Mar res?!? Morda pa bodo ravno tovrstni uživači, med katere spadajo tudi mali roadsterji, še posebej iskani v prihajajočem vozniško sterilnem okolju? Srčno upam!
Suši al dente
Tovrstnega »epikurejca« so tako – kot malce v posmeh čedalje množičnejšim implementacijam zametkov avtonomne vožnje – predstavili tudi pri torinskem Fiatu. Z njim želijo vsaj malce obuditi duh predhodnika iz 60-ih let preteklega stoletja. In čeprav so za osnovo vzeli Mazdin legendarni model MX-5, jim tega nikakor ne moremo zameriti, saj velja ravno japonski original za enega najbolj prepričljivih predstavnikov svoje vrste. In to z naskokom!
Italijani so zgolj poskrbeli za drugačno zunanje oblikovanje, ki dodobra zakrije Mazdin »Kodo« slog, ter se obenem povsem odrekli večjim predelavam notranjosti, saj je bila že v osnovi dovolj dodelana in prijetna. A se vseeno lahko pohvali z malenkostno prostornejšim prtljažnikom, v primerjavi s svojo japonsko sestrično, pa četudi gre več ali manj za razliko akademskega značaja (10 litrov). Sam bi si morda želel zgolj še izdatneje nastavljiv volanski obroč, saj ne ponuja dodatne nastavitve po globini, ter malce manj daljnevzhodnih rešitev (neimpulzna stikala za stekla, skrite tipke levo za volanom).
A vendarle je potrebno vedeti, da gre pri Fiatovi Miati … pardon … Spiderju za avtomobilskega purista, kjer so tovrstne ergonomske malenkosti povsem stranskega pomena, saj svoje bistvene kvalitete razkrije šele kasneje v sami vožnji. Pa še to zgolj osebku, ki sedi za volanskim obročem, da ne bo pomote!
Važna je pot, ne cilj
»Dio mio!*«, sem se na ves glas zarežal, ko sem se še na predvečer praznika vseh svetih preganjal naokrog z odprtim platnenim ostrešjem. Saj že zgolj kombinacija vetra v laseh ter tistega vsem poznanega prvinskega občutka med vožnjo, ki prebuja spomine na otroška doživetja z lunapark avtomobilčki (brez zaletavanja, seveda!), ponuja neizmerno ekstatično doživetje. Pri čemer lahko kaj hitro ugotoviš, da je vozno razsvetljenje mogoče doživeti tudi z zgolj 140-glavo konjenico, kakršno sicer ponuja Fiatov prisilno polnjeni 1,4-litrski bencinski štirivaljnik pod motornim pokrovom.
Idealna razporeditev teže, nizko težišče, vrhunsko uravnotežen volanski mehanizem ter zadnji pogon so namreč že povsem dovoljšo zagotovilo, da je moč uživati na cestišču brez kakršnihkoli pregrešnih hitrostnih vragolij ter – bog ne daj – pretiranih agresivnih izpadov. Ob povsem izklopljeni medkolesni elektroniki ponuja izjemno uživaško, a hkrati nič kaj strašljivo »twerkanje« z zadkom, ki mu bodo zlahka kos tudi malce manj izkušeni vozniki. Pri tem se morajo slednji le zavedati, da s tovrstnim igračkanjem ne re pretiravati na mokrem, razen če želijo na vsak način nasprotovati Newtonu.
A četudi imajo Torinčani v svojem portfelju tudi še močnejšo Abarth verzijo, ni nobene resnejše potrebe, da bi morali zanj dodati debelih 10 evrskih tisočakov. 1,4-litrski turbo-bencinski agregat je namreč povsem dovolj radoživ in odziven ter ponuja v kombinaciji s hitrim in natančnim 6-stopenjskim menjalnikom zadostno dozo iskrivih občutkov. Le nekje do 1.500 vrtljajev, ko se turbina šele prične dodobra prebujati, zna biti malce bolj zaspane sorte, a kasneje navduši tako z voljo do vrtenja, kakor tudi malce bolj rezkim zvokom, ki mu še kako pristaja.
Vendarle pa bosta potnika v malem roadsterju, pri katerem se platnena streha razpre skorajda tako hitro kot ženska denarnica na sezonskih razprodajah (beri: okrog 3 sekunde), deležna povsem dovoljšnje doze vozniške zabave tudi brez risanja črnih sledi na cestišču ter draženja CPP dušebrižnikov. Smisel in filozofijo »roadsterstva« je namreč moč začutiti tudi v povsem ležernem križarjenju z odprto streho, kjer pričneš povsem podzavestno iskati čim daljše alternativne poti med točko A in točko B. A le, če niso na avtocesti, saj tam nima kaj delati!
Nazaj k osnovam
Če bi se futurologi, ki napovedujejo, da v naslednjih 25 letih človek ne bo več upravljal avtomobila, vsaj za trenutek zapeljali s kakšnim malim roadsterjem, kot je na primer Fiatov klon Mazdinega modela MX-5, bi verjetno svojo napoved podaljšali še za kakšno desetletje. Tovrstna vozila namreč ponujajo za dokaj zmerno ceno toliko pristnih hedonističnih vozniških užitkov, da te povsem mine kakršnakoli želja, da bi se kdajkoli naokrog prevažal s pomočjo umetne inteligence.
Hkrati gre za produkte, pri katerih si – podobno kot pri časopisu v papirni obliki – še kako želiš, da jih modernizacija in čedalje bolj samoumevna avtomatizacija nikdar ne bi odpihnila na smetišče zgodovine.
Tekst in foto: Urban Acman.
* Moj bog! (ital.)
Mnenja uporabnikov
16 komentarjev za "Protisredstvo avtonomni vožnji"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Če bi kupoval takole igračo, bi izbral Fiata 124 pred Miato ob vsakem času.
Za isti denar raje Mazdo mx-5
haha, dobil si minusev kot da bi povedal kaj zelo strašnega.. Če ne bi bilo miate, tudi tega fiata ne bi bilo.. mazda je na tem področju numero uno, samo eno veliko napako ima. jaz z 188cm ne pašem noter 🙂
Tega pa res ne, drugače, Fiat je v zgodovini že delal takšne avtomobile, danes so pač drugi časi.
Mogoče imaš pa ti potem težavo 🙂
Luštna brezčasna igrača, posrečen naslov testa 🙂
Da, res je, ker ,ko nam bodo vzeli volan iz rok, potem bodo takšni in podobni avti izgubili smisel.
Sam, ti pa jaz tega ne bova doživela.
Upam da ne, ampak vidiš kako pospešeno delajo na tem, po najbolj “optimističnim” napovedim, 5-10 let.
Brez skrbi, avtonomna vožnja je še daleč nekje, če se sploh kdaj prime. Ker razen entuziastičnih inženirjev, v resnici noben nima želje, da ga avto vozi sam.
Si prepričan? https://www.avtomobilizem.com/novice/stevilni-uberjevi-robotaksiji-bodo-znamke-volvo/21-11-2017/
xxl, sem prepričan. Uber je pa enodnevna muha, v petih letih ne bo več črke o uberju za slišat.
Ko se bo zamenjala generacija ali dve, bo avtonomna vožnja postala nekaj vsakdanjega. Prej smo mi tisti dinozavri, ki bomo še vedeli kaj je pravi užitek za volanom, ko se s takim ali podobnim avtom zapodiš med ovinke po vijugasti podeželski cesti. Kot omenja članek, milenijcem so bolj pomembni facebook, bloganje, selfiji,… vse ostalo pa gre po liniji najmanjšega odpora.
Polo78, mislim nebuloze no. Upam da doživiš še naslednjih petdeset let in se sam prepričaš o napačnem razmišljanju.
chad, temu se reče evolucija. Tako kot so bile pred več kot 100 leti samoumevne konjske vprege ali kot smo mi rasli gor z običajnimi avtomobili, tako bodo prihodnje generacije rasle gor s “pametnimi” napravami, med katere bodo sodila tudi avtonomna vozila. In nekaj kar se tebi danes zdi nebuloza, bo to v prihodnosti vsakdanja realnost. To je tako, kot bi bilo nekomu pred 100 leti težko dopovedat, da bodo avtomobili izpodrinili kočije, si tudi sedaj težko predstavljamo prihodnost brez avtomobilov kot jih poznamo danes. Ampak zgodovina nas vedno znova in znova uči, da postopoma pride do sprememb. Problem, ki ga tu vidim je zgolj v tem, kdaj nam bodo tudi zakonsko vzeli volan iz rok, sicer tega verjetno midva res ne bova doživela, se pa zna zgodit enkrat v malce bolj daljni prihodnosti, ko bodo zadeve doterane do te mere, da bodo to lahko tudi storili.
Avtonomna vožnja še ni tako zelo blizu. Poleg same tehnike, je treba odgovoriti še na kup pravnih vprašanj, vprašanj odgovornosti, ipd. To bo veliko trši oreh, kot si mislimo.
… čeprav glede na to, da so ljudje pripravljeni drago plačevati za asistenčne sisteme (ki so prej v napoto kot v pomoč), se ne bi čudil, če bi ljudje maloumno podpisali, da bodo krili škodo iz lastnega žepa v primeru nesreče.