Zeleno?
Nova vlada nam (še) ni prinesla bolj drastičnih omejitev avtocestne hitrosti, se pa iz tedna v teden soočamo z rastjo cen naftnih derivatov. In, glej ga zlomka, ne samo, da nas novejši avtomobili s takšnimi in drugačnimi triki spodbujajo k bolj varčni vožnji, še všeč nam bo postalo, saj se rezultat na dolgi rok lahko pošteno pozna v denarnici. Vožnja v “zelenem območju” je postala več kot modni trend. Alternativci v tem pogledu ostajajo le še neučakani tujci v tranzitu in nekateri imetniki prestižnih križancev, ki v maniri Kljukca s strehe trdijo, da dodatni litrček ali dva res ne motita velikega duha. Kljukec si, brez prelaganja sladkorčkov, verjetno res ne zna predstavljati, da vsak litrček prihranka v povprečni porabi na vsakih 10.000 prevoženih kilometrov pusti v denarnici vsaj 134 evrov, če se seveda niste že preusmerili na alternativne pogone.
Preračunavanje porabe in stroškov rezervoarja goriva nekoč in danes je postala stalna tema medijev. Trend kupovanja vozil z dizelskim motorjem je sicer še močno prisoten, a vendar skušamo racionalno upravičiti pribitek na nakup. Včasih smo prisegali na razliko v ceni litra goriva, a se je nekaterim kalkulacija podrla v trenutku, ko je cena dizla prvič presegla ceno neosvinčenega bencina. Ostane nam torej le še razlika v porabi, kjer v prvi plan pridejo tehnološke rešitve proizvajalcev in samokontrola voznika.
Kaj je naredil Scénic?
V Scénicu so stari 1,9-litrski motor nadomestili z novim, ki so mu v skladu s strategijo zmanjševanja motorjev dodelili 1,6-litrsko prostornino. Za nekatere izmed nas smo se s poglobljenim nadaljevanjem te teme preselili v področje stroja profesorja Baltazarja in nas zanima zgolj rezultat: pol litra nižja povprečna poraba na prevoženih 100 kilometrov ter opazno zmanjšana emisija izpušnih plinov, kar se po novem pozna tudi na cenah avtomobilov z dizelskimi motorji.
Za bolj tehnično podkovane pa še nekatere podrobnosti tehnoloških rešitev. Motor Energy 130 dCi je opremljen s sistemom Start & Stop, ki med zaviranjem in upočasnjevanjem zajema energijo ter z njo polni akumulatorsko baterijo, brez dodatnega obremenjevanja motorja. Opremljen je z nizkotlačno tehnologijo EGR, ki v turbo puhalo usmerja že ohlajene izpušne pline, ti pa so ponovno izkoriščeni v procesu zgorevanja. Oljna črpalka ima variabilno prostornino ter s tem optimizira potrebno količino olja za mazanje motorja in poveča njegovo učinkovitost. Vbrizgalne šobe imajo prilagojeni kot pršenja, kar omogoča natančnejše vbrizgavanje in razprševanje goriva ter zmanjšuje količino nezgorelega goriva za kar 15 odstotkov.
In kaj je naredila voznica?
Trenutek, da pometem pred lastnim pragom. S testnim vozilom sva se družila v snegu in mrazu, kar samo po sebi ne deluje blagodejno na potrošnjo goriva. Avtomobil je bil čez noč parkiran na prostem in je moral biti zjutraj čim prej pripravljen za prevoz nestrpnih potnikov. Še en dodatek k porabi torej. Glede na to, da me je mestna občina, v kateri živim, obdarila z lokacijo vrtca izven dosega jutranjega pešačenja, je avto prvih nekaj jutranjih kilometrov opravil v dveh etapah – prve do vrtca in druge do službe. Med tednom je bilo večino vožnje mestne, z vsemi zastoji vred, pri čemer vozila pred semaforjem nisem vedno prestavila v prosti tek, da bi Start & Stop sistem sploh lahko prišel do besede.
Sem pa zato, kjer in kadar je bilo to možno, vozila v zelenem polju in se veselila vsake ekološke ikone avtomobila na digitalnem prikazovalniku enako kot Vegovega priznanja iz osnovne šole. To je med drugim v praksi pomenilo, da se na avtocesti nisem skotalila čez hitrost 115 kilometrov na uro, kar bi pred leti povzročalo zastoje in predinfarktno stanje polovice ostalih voznikov, zdaj pa je bilo toplo pozdravljeno s strani drugih eko šparovčkov. Bila sem precej pozorna na način vožnje ostalih voznikov in s presenečenjem opazila, da so celo romunski in ostali tovornjaki postali zelo iskani za ustvarjanje zavetrja zadaj vozečim vozilom …
Rezultat? Ugoden, bi rekla. Večja poraba na kratkih mestnih razdaljah se je uravnovesila z daljšimi relacijskimi vožnjami, kjer se je motor res izkazal z nizko porabo, seveda ob upoštevanju prej navedenih ukrepov. Kaj pa, če ste omejeni le z mestno vožnjo? Potem predvidevam, da tudi skupno število prevoženih kilometrov ni ravno veliko in zaradi večje porabe goriva ne boste pretirano obremenjeni. Pa še nekaj, ob porabi mestne vožnje in cenah parkiranja v prestolnici, vsem priporočam primerjavo s ceno taksi prevoza ali mestnega avtobusa, kjer je to seveda smiselno.
Dodatki, ki naredijo vožnjo prijetno
Ob strogi kontroli porabe ugotoviš, da je v sami vožnji ostalo bore malo zabave, za kar je imel testni Scénic kar dobro zdravilo: zvočni sistem Bose namreč izvabi nasmeh na usta in poskrbi za prijetnejše potovanje. Upam le, da tudi pri vas velja pravilo, da glasbo prvi izbira voznik.
V vsakem družinskem avtu toplo pozdravljam tudi dodatno zasenčena stranska zadnja stekla, ki so se znašla v dodatni opremi testnega vozila. Vožnja je tako bistveno bolj prijetna za (najmlajše) potnike na zadnjih sedežih kot tudi za voznika, ki mu ni treba poslušati stalnega pritoževanja.
V družini nimamo pravila, da se v avtu ne pije in ne je, zato je dobro vedeti, da je od paketa Dynamique dalje oblazinjenje prevlečeno s teflonsko zaščito. Testiranje vozila iz uvidevnosti ni obsegalo polivanja in brisanja jagodnega soka, pa tudi ne sedenja na s čipsom posutih sedežih, a o učinkovitosti zaščite ne dvomim. Prav tako ni bilo nikakršnih težav z brisanjem sledi malih otroških nog z zadnjega dela prednjih sedežev.
Glede na to, da se dimenzije Scénica v kolekciji 2012 niso spremenile, se tokrat nisem pretirano ukvarjala z razporeditvijo in fleksibilnostjo notranjosti, saj je bilo o tem precej povedanega že v prvem in drugem testu po predstavitvi tretje generacije. Pa tudi sicer gre za avto, ki je pravzaprav začetnik svoje vrste in brez dvoma ponuja obilo možnosti prilagoditve in uporabne izkoriščenosti potniškega in prtljažnega prostora.
Vozilo je okretno in med vožnjo dobro pregledno, če pa ima kdo težave z vzvratnim ali bočnim parkiranjem, si lahko omisli kamero, ki na zaslon prenese stanje za vozilom. Nekoliko težav bo le, če je avto umazan, kot se je zaradi vožnje po snežni brozgi to zgodilo meni, ampak saj že veste, da se na tehnologijo ne smete slepo zanašati. Po pravici povedano se moram na parkiranje s kamero najprej privaditi, na testih se zato običajno bolj zanašam nase in morda še parkirne senzorje, kadar jih avto premore.
Na vse povedano dodajam le še drobno pripombo o ceni: brez pripomb, še posebej z upoštevanjem trenutnih prodajnih pogojev, ki vam jo v hipu zmanjšajo za 2.900 evrov.
Več o Renault Scénicu na uradni strani in forumski temi.
Besedilo in foto: Urška Radolović
Mnenja uporabnikov
12 komentarjev za "Renault Scénic Dynamique dCi 130 S&S: Zeleno območje"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
kiklopa: hvala 🙂 sem pa malo preverjala pri zastopnikih, EDC menjalnik lahko uporabijo le pri motojih z navorom do 280 Nm, tako da ne bo sreče z želeno kombinacijo.
Nejko: Bluetooth povezava je in deluje brez težav (serijsko od paketa Expression dalje).
Vse pohvale za napisan test. Lahko samo prikimam vsemu napisanemu. Bi me pa veselilo se voziti s takšnim, v kombinaciji z EDC menjalnikom 😉
Evo, še kak minus: avto je še naprej resnični spaček med enoprostorci. Se pozna romunski vpliv 🙂
Dacia je vedno lepša, Renoji pa ravno obratno :)…Hecam se seveda, stvar okusa pač.
Kar se tiče BOSE sound systema v leto dni stari Laguni karavan – bull shit.
A blouetooth-a pa v tej opremi ni?