Začelo se je leta 1984
Max Reisböck je bil preprost človek s preprostim načrtom. Pri BMW-ju je bil zaposlen kot inženir in je bil povsem običajen družinski človek, ki je želel s svojo družino odpotovati na počitnice. Ker je bila v osemdesetih letih njegova limuzinska serija 3 premajhna za vse družinske člane, se je odločil, da bo zadevo rešil kar sam.
Reisböck je kupil razbito serijo 3 in v prijateljevi garaži začel, brez kakršnihkoli načrtov, sestavljati karavansko različico. Po šestih mesecih dela in 11.000 evrih stroškov, je bil novi BMW nared.
Preden je vozilo lahko postavil na cesto, ga je moral pokazati svojim šefom, ki jim je bila karavanska serija 3 v trenutku všeč. Tri leta kasneje je E30 Touring vstopil v proizvodnjo, v primerjavi s prvim prototipom pa so bile vidne le manjše spremembe.
To je zgodba o nastanku karavanske serije tri, ki se je 25 let kasneje, močno izboljšana, a z istimi nameni, znašla v mojih rokah.
Kje je meja?
Testni primerek karavanske serije 3 je bil opremljen s po mojem mnenju največkrat preizkušeno kombinacijo. Pod pokrovom motorja se je skrival dvolitrski dizelski štirivaljni agregat s 140 kilovati, pri katerem se moč preko 8-stopenjskega samodejnega menjalnika Steptronic prenaša na vsa štiri kolesa s pomočjo sistema xDrive. Že pred časom prenovljen agregat, s kodnim imenom B47, svoje delo opravlja vrhunsko. Seveda obstajajo tudi močnejše različice, ki nudijo večjo mero vznemirjenja, a je gledano s strani potrošnika to zlata sredina, ki za svoj denar ponudi največ. Še posebej, če dizelski agregat kombiniramo z ZF-ovim nezmotljivim menjalnikom in prepričljivim štirikolesnim pogonom.
Zunanji videz lahko marsikoga preslepi. Športni geni so pri seriji 3 zapisani kar v DNA, z zunanjim paketom M pa so pričakovanja še toliko večja. Ravno zato je testni primerek dajal prednost dinamični vožnji, udobje pa je pustil nekje zadaj. K temu bistveno pripomore še dodatno športno podvozje, ki celotno vozno izkušnjo še bolj utrdi. S tem se bo še bolj zameril večnim romantikom, ki od karavana pričakujejo udobnost. Na račun trdega podvozja presenetljivo zaniha na daljših neravninah, mogoče kdo tega niti ne bo opazil, a mene je to zibanje zmotilo že drugič. Pri zelo podobno opremljenem Active Tourerju je bilo to še precej bolj izrazito kot tukaj.
O tem, kako se vozi, ne bom izgubljal besed. Gre natančno tako, kot se to od njega pričakuje, skupaj s štirikolesnim pogonom in že prej omenjenim športnim podvozjem pa gre skozi zavoje kot po tirnicah. Zadek lahko spravimo iz ravnotežja, a veselja z drsenjem tukaj ne bo. Bolje se počuti v seriji hitro odpeljanih zavojev, kjer bo bolj agilen kot marsikateri bolj športno naravnani tekmec.
V središču pozornosti
Voznik je tukaj car. Saj pri drugih BMW-jih ni nič drugače, a je v tako opremljenem primerku to še bolj izraženo. Položaj za volanom brezhiben, vsi pomembni elementi na dosegu roke in – kar je najbolj pomembno – počutje voznika je brezkompromisno. Kasneje sem sicer sedel v slabše opremljeni karavanski različici Audija A4, ki ponuja več prostora na zadnji klopi in je bolj prijazna družinski uporabi, a ni niti približno tako osredotočena na voznika kot serija 3 Touring. Bližje pride Mercedes-Benz razred C model T, ki ima svoje prednosti, a takšne predanosti vozniku nima nihče.
Zato pa trpijo potniki na zadnji klopi. Zaradi izbočenega srednjega sedalnega dela je klop primerna bolj za dva potnika, ki morata imeti kratke noge. Prostora ni na pretek, daleč od tega. Med testom sem velikokrat razmišljal ali je dotični primerek dejansko primeren za družino z dvema otrokoma. Komaj.
Umetna pamet
Pri ceni 65 tisočakov je jasno, da mora biti seznam opreme skoraj neskončen. Res je dolg in na njem se znajde marsikateri bonbonček. Od vrhunskega sistema zvočnikov Harman Kardon do modro črne kombinacije oblazinjenja, prenovljene navigacijske naprave, aktivnega tempomata in prilagodljivih žarometov LED. Ravno zadnji dve opciji najbolj izstopata iz povprečja. Prva s svojim neposrečenim delovanjem, druga deluje po sistemu toplo hladno.
Naj začnem pri aktivnem tempomatu, ki je postal že stalnica v svetu avtomobilizma. Njegovo delovanje je vse prej kot prepričljivo – težavo bom najlažje opisal s primerom s ceste. V naselju voziš za vozilom in voznik se odloči, da bo zavil v levo. Do sedaj vse lepo in prav, dokler sistem v testnem vozilu ne začne premočno zavirati in še vedno zavira, kljub temu, da je vozilo spredaj že zdavnaj zapustilo vozni pas. Mine kar nekaj sekund, preden tempomat zazna prosto pot in začne pospeševati do željene hitrosti. Nič kaj bolje mu ne gre zaznavanje kolesarjev. Ob vklopljenem tempomatu se normalno voziš in dohitevaš kolesarja. Senzorji ga dolgo časa ne zaznajo, dokler ne prideš res blizu. Tako blizu, da boš ravnokar začel z obvozom kolesarja, takrat pa sistem na polno zavira. Nevarno za potnike, zadaj vozeče avtomobile in nenazadnje tudi za kolesarja.
Druga tehnološka rešitev, ki sem jo spoznaval že v M550d, so pametni žarometi LED. Kot plesalci premikajo snop levo in desno ter skrbijo za optimalno osvetlitev ceste ter predmete ob cesti. Njegovo delovanje me je že drugič očaralo, lahko bi le hitreje prižgal dolge luči, ko vozilo zapusti vidno polje.
Brez meja
Pred pisanjem testa sem kolebal ali bi moje tarnanje glede končne cene zapisal na sam začetek testa ali naj raje pustim to temo za konec. Kot vidite sem se odločil, da jo pustim za konec. Priznati moram, da gre pri tako opremljenem in gnanem BMW-ju serije 3 za eno najboljših kombinacij, ki je lahko za vzgled ostalim konkurentom. A vsaka dobra stvar se nekje konča. Tukaj je konec pri nakupni ceni. Tako opremljena serija 3 Touring stane neverjetnih 65 tisočakov. Pri nekaterih tekmecih dobiš zelo podobno opremljen avto za pol manj denarja, res pa je, da nimajo oznake ”premium”.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
6 komentarjev za "Športni karavan, ki ljubi tek na dolge proge"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Sej, mene potem še naslov zelo čudi.Ljubitelj na dolge proge, kako, če je res tako trd.
Potem se je nemogoče peljat udobno, ali se pač motim?
Lahko se pelješ udobno, ne v sloveniji, ampak v državah kjer imajo ceste kot se spodobi 😛
”ljubi tek na dolge proge” leti na njegov varčen dizelski agregat, saj lahko z enim tankom goriva prevoziš od 800-900 kilometrov, če pa si član skupnosti ‘hypermilerjev’ pa zlahka tudi čez 1.000 kilometrov 🙂
Haha kakšne imate eni
Sem peljal takle BMW (sicer limuzino) zadnjic proti Pokljuki. M optik plus runflat gume ter slaba cesta je botrovala da sem avto zapustil in naslednjih nekaj kilometrov prepešačil. Nisem mogel verjeti kako lahko tak avto ponudi tako grozen občutek pri vožnji, če malo karikiram idealen voz če kdo želi izgubiti plombe v zobeh.
(pre)Trdo neudobno podvozje nima veze s športnostjo, če nisi ravno na nivoju formule 1. Se da skombinirat podvozje, ki je prijetno za vožnjo in lepo blaži nepravilnosti na cesti in še zmerom ohrani športnost na visokem nivoju. Popolnoma nepotrebno mučenje.