Rezervni igralec
Ko so leta 2011 Hyundajevci predstavili model i40, so hkrati po tihem pričakovali, da bi lahko z njim tudi na stari celini dodobra premešali štrene v segmentu, kjer sicer kraljujejo večinoma germanski predstavniki. Svojo samozavest so črpali iz dejstva, da so avtomobil zasnovali in razvili v nemškem Rüsselsheimu ter – kar je še najpomembnejše – da hudičevo dobro zgleda! A kljub temu, da avtomobilu ni bilo moč očitati nobene drastične pomanjkljivosti, oziroma je bil prav v vseh segmentih povsem enakovreden najbližji konkurenci, pa se je (vsaj na našem trgu) prodajal skorajda še slabše kot Playboy med duhovniki.*
Resda pa je ob tem potrebno tudi priznati, da Hyundajeva štiridesetka nastopa v precej nehvaležnem avtomobilskem segmentu, ki je med evropskimi kupci čedalje manj zanimiv, za enak kupček evrov pa raje pogledujejo k športno uporabnejšim štirikolesnikom (npr. že v njihovem salonu k Tucsonu ali celo k Santa Fe-ju**). A ker želijo pri največjem južnokorejskem avtomobilskem proizvajalcu prepričevati tudi tiste stranke, ki še vedno iščejo družinsko-poslovne karavane (oziroma limuzine) ter se precej »ziheraško« odločajo večinoma za Volkswagen Passata (in ostalo germansko falango), so morali v lanskem letu nujno osvežiti tudi svojega predstavnika tega razreda.
Drobtinice
Ker pa je Hyundajevim oblikovalcem uspelo že pred slabimi petimi leti ustvariti avtomobil precej mikavnega stasa, je bila tokratna kozmetična preobrazba minorna. Tako je na zunaj moč opaziti zgolj malenkostno spremenjene odbijače ter aluminijasta platišča, nove meglenke v LED tehnologiji ter izrazitejšo šesterokotno masko, ki postaja zaščitni oblikovni znak novodobnih Hyundajev.
A njihovi »lepotni kirurgi« bi vseeno lahko malce več časa posvetili notranjemu interierju, kjer je bil (omembe vredne) prenove deležen zgolj osrednji avdio-navigacijski sistem, ki se po novem ponaša z lepšo grafiko. Okej, resda deluje notranjost kot celota povsem korektno ter dovolj ergonomsko (razen nekaterih dislociranih gumbov na volanskem obroču – npr. za upravljanje potovalnega računalnika), a ji vseeno manjka občutek za detajle, ki ga nekako pričakuješ pri vozilih tega segmenta – pa najsi gre za mehko obložene predale v vratih, razkošnejšo ambientalno osvetlitev ali aluminijaste ročice notranjih vratnih kljuk (namesto plastičnih).
Se pa zna Hyundajeva štiridesetka še vedno pohvaliti z dokajšnjim bogastvom serijske opreme, ki je lahko za vzor marsikateremu konkurenčnemu (prvenstveno evropskemu) proizvajalcu, pri čemer sem sam pri testnem primerku pogrešal zgolj kakšen varnostno-asistenčni sistem ter z radarjem podprt tempomat.
Prijetna kombinacija
Prenova se je hkrati dotaknila tudi močnejše verzije 1.7-litrskega turbodizla CRDi, ki je pridobil dodatnih 5 »konjičev« (141 namesto 136), pri čemer se je povečala tudi najvišja vrednost motornega navora (340 Nm namesto 330), ki je sedaj na voljo že pri nižjih vrtljajih (1.750 namesto 2.000). V tokratnem testnem primerku je bil sparjen z novim, sedemstopenjskim dvosklopčnim menjalnikom, ki se izkaže med vožnjo z dovolj udobnim delovanjem in ga je moč označiti za bolj prepričljivega in odzivnega od njegovega šeststopenjskega predhodnika. Pomanjkljivosti? Rahla zmedenost med spusti po gorskih ridah, ko menjalnik med zaviranji prestavi v (pre)nizko prestavo ter (pre)dolgo vztraja v višjih vrtljajih.
Morda bo kdo ob pogledu na cenik prenovljenega i40 zmajeval z glavo, ker na turbodizelski strani ni v ponudbi še kakšne močnejše opcije, in bo na ves glas modroval, da že zaradi tega korejski predstavnik ne more postati eden izmed prvokategornikov segmenta D. A je hkrati brž potrebno priznati, da se velika večina kupcev poslovno-družinskih karavanov večinoma odloči za motorizacijo, ki seže največ do 110 kW, zaradi česar se je tudi testni avtomobil izkazal kot optimalno motoriziran.
Resda sem imel med tokratnim preizkusom vseskozi nek neopisljiv občutek, da novi menjalnik DCT vzame agregatu del dragocenega »žmohta«, zaradi česar je manj iskriv (zgolj 11 sekundni pospešek od 0 do 100 km/h) ter manj varčen (7,1 litrska poraba črnega zlata na 100 km) od konkurenčnih produktov, a bi omenjena pogonska kombinacija vseeno znala povsem zadovoljiti najširši krog družinskih očetov. Slednji bodo zadovoljni tudi nad dovolj uravnoteženo lego avtomobila, zadovoljivim (ne pa izjemnim, da ne bo pomote!) požiranjem neravnin ter izboljšano komunikacijo volanskega mehanizma.
Chanometer
Znano je dejstvo, da so korejski avtomobilski proizvajalci izjemno hitro učeči. Tako so že od nekdaj iskali svoje vzornike pri rahlo naprednejših Japoncih (oziroma natančneje pri Toyoti), da bi jih lahko v duhu tradicionalnega rivalstva med obema državama, ki sicer traja že od pamtiveka, nekoč tudi premagali. In ravno pri Hyundajevih modelih imam v zadnjem času občutek, da so svoje japonske vzornike že presegli, saj ponujajo prav tisto, kar zaman iščem pri novodobnih Toyotah – izjemno konkurenčne, uporabne ter garancijsko popolne avtomobile, ki ne ponujajo nikakršnih oblikovnih asociacij na kitajski ples zmajev.
Za enega korektnejših in bolj uravnoteženih sodobnih Hyundajevih produktov je tako moč označiti tudi prenovljeni i40, pri katerem pa se še vedno bojim, da mu bo ostala zgolj vloga statista v segmentu D. A bi se znala, glede na hitrost razvoja korejskih proizvajalcev, že njegova naslednja generacija, ki sicer na tej strani Atlantika najverjetneje še ne bo resneje ogrozila primata večnega bestsellerja, Volkswagna Passata, le počasi prebiti do kakšne vidnejše vloge. Po drugi strani pa znajo biti odlični stranski igralci včasih celo prepričljivejši od glavnih …
Tekst in foto: Urban Acman.
* Število prvih registracij v letu 2015 (Hyundai i40: 52; Volkswagen Passat: 1.620; Opel Insignia: 400; Škoda Superb: 281; Ford Mondeo: 170; Mazda 6: 147; Peugeot 508: 112; Toyota Avensis: 85; BMW serija 3: 285; Audi A4: 276; Mercedes-Benz C: 170) – vir: Sekcija za osebna motorna vozila
** Število prvih registracij v letu 2015 (Tucson: 417; Santa Fe: 66; ix35: 357, Grand Santa Fe: 15) – vir: Sekcija za osebna motorna vozila
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Stranska vloga"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Zakaj pa je zunanja temperatura v Farenheitih? Poraba bi tudi bila kakšen dcl manjša, če bi imeli AC na OFF (glede na to, da je zunanja temp. okoli 4.5 °C) 🙂
Dobro opazovanje merske enote zunanje temperature 🙂 Moram pa priznati, da v času testiranja (in slikanja) avtomobila nisem uspel spremeniti omenjenega podatka iz F v C. Rešitev pa sem odkril šele kasneje, saj je dokaj bolj zakomplicirano kot pri konkurenci – potrebno je namreč držati 5 sekund tipko DIST, ko meni potovalnega računalnika kaže domet.