Iz slovenskega cenika je namreč v vmesnem času povsem izginila opcija robotiziranega menjalnika Easy R. S tem so mi na nek način pritrdili, da je slednja tako tehnično kot tudi prodajno, vsaj na slovenskem trgu, manj zanimiva.
So pa Romuni pri Sanderu z devetstokubičnim turbomlinčkom ubrali, recimo temu, zanimivo prodajno strategijo. Običajni Sandero je tako dobavljiv z motorjem 0.9 TCe izključno z dodatkom LPG, Sandero Stepway 0.9 TCe pa je dobavljiv samo brez LPG-ja. Zanj v Stepwayu tudi nikakor ni možno doplačati. To pomeni, da Sandero Stepway in navaden Sandero nikakor ne moreta imeti identičnega pogonskega sklopa. S tem je tudi težje oziroma praktično nemogoče natančno oceniti, koliko je treba doplačati za šminko Stepway glede na izhodiščni Sandero oziroma v slednjem za motor 0.9 TCe glede na vstopno možnost 1.0 SCe. Po drugi strani pa podatek ali je doplačilo za enega ali drugega nekaj sto evrov ali recimo tisoč evrov pravzaprav niti ni relevanten.
Črna&bela?
Pri Dacii Sandero 0.9 TCe Stepway je paket opreme Black&White nekoliko samosvoj. Zanj sem se tekom preizkusa večkrat pohecal, da je kombinacija črna&bela v resnici črna&rjava. Kot je iz priloženih fotografij razvidno, je bil preizkušeni avtomobil obarvan v kovinsko rjavo barvo zunaj, znotraj pa je prevladovala črnina z nekaj belimi in sivimi vključki na sedežnih prevlekah. Slednji so, tako pravi uraden cenik, pravzaprav edini črno-beli detajli v avtu, saj je vse ostalo zunaj in znotraj avtomobila bodisi rjave, bodisi črne barve.
Davek terenske šminke
Menjalnik in diferencial sta pri obeh izvedenkah Sandera identična, so pa zato pri Stepwayu kolesa rahlo drugačnih mer – imajo malenkost večji premer in posledično obod. Zaradi tega ima različica Stepway 0.9 TCe pod črto tudi mikro težje prenose. To bi se v teoriji lahko prevedlo v ugodnejšo porabo goriva, a se to v praksi ne potrdi. Oziroma bolje rečeno, kar bi mu večja kolesa lahko prinesla mu slabša aerodinamika več kot pobere. Običajni Sandero 0.9 TCe R-Easy mi je porabil dobrih šest litrov na sto prevoženih kilometrov, poraba s Stepwayem pa se je stalno gibala okoli sedmih. Kot sem že namignil se razlog za to skriva v bistveno slabšem zmnožku čelne površine avta in količnika zračnega upora. Ta znaša 0,76 pri navadnem Sanderu in 0,91 pri Stepwayu. Že dolgo govorim, da terenskost vseh vrst in oblik zahteva svoj davek, vse v tem odstavku zapisane številke pa temu jasno pritrjujejo. Tako Stepwayeva terenska šminka udari po žepu – najprej takoj ob nakupu avta, potem pa še z vsakim prevoženim kilometrom.
Mali turbomlinček …
… je tudi tokrat prepričal z dobro prožnostjo v srednjem območju motornih vrtljajev in povsem zadovoljivo zalogo moči za tovrsten avto. V prostem teku človek ne more zgrešiti nekoliko robatega teka trivaljnika, stopnja njegovega trušča pa je kljub praktično neobstoječi zvočni izolaciji načeloma na sprejemljivi ravni. Ročica menjalnika lepo teče, zaradi dobre motorne prožnosti pa menim, da bi se mu zelo podala dodatna šesta prestava, ki bi razmeroma visoke motorne vrtljaje na avtocestah (približno 3.250 vrt/min pri hitrosti 130 km/h po števcu) dodatno znižala.
Vse, kar Dacia premore
V kabini sem že omenil obilico črnine. Da je vsa plastika v njej trda že na videz kot tudi na dotik, je ob vsesplošnem občutku špartanskosti v Sanderu pravzaprav pričakovano. Je bil pa preizkušeni primerek založen s praktično vsem, kar Dacia ponuja v Sanderu. Tako se je ponašal s tempomatom in funkcijo omejevalnika hitrosti, električnim pomikom za prednji in zadnji stekli, pa električno nastavljivi zunanji ogledali, samodejno klimatsko napravo in tudi večopravilno enoto s 7-palčnim sredinskim barvnim zaslonom na dotik, vzvratno kamero in navigacijo.
Prvinsko, a funkcionalno
Navkljub omenjenim dodatkom, ki bi jih po prepričanju marsikaterega današnjega kupca moral imeti vsak sodoben avto, deluje Dacia Sandero tako zelo prvinsko, osnovno. A to nikakor ni mišljeno v slabem pomenu besede. Navsezadnje čisto vse v Sanderu 0.9 TCe Stepway Black&White zagotavlja pričakovano funkcionalnost.
Nič več in nič manj
In prav to je bistvo vseh Dacij. So namreč izdelki, ki zagotavljajo osnovno poslanstvo avta kot orodja za prevoz ljudi in prtljage iz točke A v točko B. Pri tem se njihovi stvaritelji niso prav pretirano ukvarjali z všečnostjo, nadpovprečnostjo, čustvenim doživetjem ali izzivalnostjo. Dacie so v svojem poslanstvu preprosto samo prevozna sredstva, so prevozna orodja. Nič več in nič manj.
Da zagotavljajo vse to na cenovno dostopen način, je jasno njihov bistven prodajni argument. Kdor se v mešanici te prvinskosti, cenovne dostopnosti in osnovne funkcionalnosti prepozna, bo zagotovo zadovoljen tudi s Sanderom 0.9 TCe. Ali mora biti ta v izvedenki Stepway ali ne, prepuščam v presojo vsakemu posamezniku. Zase vem, da bi, tako kot v primeru robotiziranega menjalnika Easy-R, tudi tokrat veliko raje posegel po Sanderu z motorjem 0.9 TCe in dodatkom LPG kot po terenski šminki Stepway.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
12 komentarjev za "Strinjajo se z mano"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Optimalno, je da ima avto okoli 500 ccm po cilindru, sedaj pa računaj ali je mlinček ali ne.
Je pa pohvalno, da sedaj ponujajo tudi Avtoklimo, tempomat v Sanderu.
Čisto ok avto za ta denar. Sicer ne vem, zakaj bi ga vozil pri 1700rpm (kjer naj bi bilo slišno bobnenje), če ima najvišji navor pri 2200rpm. Vse kar je pod 2000rpm je matranje motorja, menjalnika
Obvezno min 3000rpm da je vedno primerno ogret in pripravljen na štart.
Motor je glede na malo prostornino res presenetljivo prožen.Ko sem ga preizkusil me je prijetno presenetil.Omenjenega bobnenja pa jaz nisem zaznal.
3250 obratov v 5. pri 130? Pa to je super. Večina, sicer starejših, ki sem jih vozil, se vrtijo na 4000.
Idealen za starejše ljudi, za po mestu in po podeželju, za ljudi ki niso zahtevni.