Suzuki SX4 S-Cross 1.6 DDiS Allgrip Elegance+ – Jabolko

SUZUKI S-CROSS 01

SUZUKI S-CROSS 02

SUZUKI S-CROSS 03

SUZUKI S-CROSS 04

SUZUKI S-CROSS 05

SUZUKI S-CROSS 06

SUZUKI S-CROSS 07

SUZUKI S-CROSS 08

SUZUKI S-CROSS 09

SUZUKI S-CROSS 10

SUZUKI S-CROSS 11

SUZUKI S-CROSS 12

SUZUKI S-CROSS 13

SUZUKI S-CROSS 14

SUZUKI S-CROSS 15

SUZUKI S-CROSS 16

SUZUKI S-CROSS 17

SUZUKI S-CROSS 18

SUZUKI S-CROSS 19

SUZUKI S-CROSS 20

SUZUKI S-CROSS 21

SUZUKI S-CROSS 22

Daleč od drevesa

»Gospod, tisto Vitaro še imate, gospod, tisto črno Vitaro še imate? Gospod, tista bila je res dobra.«

Še dokaj svež je spomin na obdobje izpred dobrih dvajsetih let, ko je bila znamka Suzuki tudi na Slovenskem sinonim trendovskih štirikolesno gnanih vozil. Ter nas je z modeli Samurai in Vitara prepričevala, da obstaja še kakšno drugo terensko vozilo kot Lada Niva. A dandanes, ko so modni SUV-ji dobesedno preplavili avtomobilistični trg z vseh strani, se zdi, da se je japonski Suzuki vsaj malce izgubil. Njegova »zgodba o uspehu« iz devetdesetih pa ob zastarelemu Jimnyju (16 let), ostareli Grand Vitari (9 let) in oblikovno neprepričljivemu dvojčku Fiata Sedici (SX4) počasi bledi. In vsaj na trenutke že rahlo nevarno spominja na tisto nam bližnjo »zgodbo o (ne)uspehu«.

A ker vsaj pri Suzukiju dobro vedo, da se na krilih stare slave ne da (pre)živeti, so v lanskem letu predstavili nov model križanca SX4 S-Cross. A da ne bo pomote, nov model, ki tokrat ni dobil Fiatovega klona, zaenkrat ne zamenjuje 8 let starega SX4, temveč bo v Suzukijevi ponudbi na voljo vzporedno. Ker je precej večjih proporcev od starejšega brata in je ob 10 centimetrov daljši medosni razdalji tudi precej prostornejši ter posledično udobnejši, pa bi znal vsaj malce skakati v zelje tudi Nissanovemu (nepričakovanemu) bestsellerju – Qashqaiju.

Med tokratnim testom pa me je, povsem v nasprotju z mojimi pričakovanji, marsikdo ustavil in povprašal o novem Suzukijevem vozilu. Pa med njimi niso bili le upokojenci, ki bi bolehali zaradi sive mrene! Kljub presenetljivemu odzivu naključnih opazovalcev in četudi se sam na vse pretege držim starorimskega pregovora »de gustibus non est disputandum*«, pa vseeno menim, da je novi S-Cross le daleč od tistega drevesa, na katerem je zrasla prva generacija Vitare, ki je znala v brezstrešni različici obračati glave tudi prekomerno samozavestnim mestnim frajlicam.

Made in Japan

Dokaj nepretenciozna je tudi S-Crossova notranja arhitektura, ki združuje modno sodobnost z rahlo arhaičnimi elementi, kar zaenkrat »uspeva« zgolj japonskim oblikovalcem. Tako določeni elementi sprožajo asociacijo na kakšno osem let staro Toyoto RAV, pa najsi gre za neergonomsko in na trenutke tudi nevarno upravljanje potovalnega računalnika s tipko med merilniki ali pa za radijski sprejemnik, ki s svojim dvovrstičnim zaslonom spominja na 15 let star Sonyjev gsm iz Mobi paketa. A če kdo naivno razmišlja, da »sveta preproščina« Suzukijeve notranjosti prinaša tudi nezapleteno upravljanje nekaterih osnovnih funkcij, se zopet moti! Že sama vzpostavitev prostoročne povezave in nastavitev nekaterih funkcij potovalnega računalnika (tudi ure!) zahteva precej poglobljeno branje navodil za uporabo.

Testni primerek se je ponašal z najbogatejšim paketom opreme Elegance+, pri katerem je moč najti dolg spisek uporabnih dodatkov, pa najsi gre za brezstičnost ključa, stekleno ostrešje ali ksenonsko osvetlitev. A se je potrebno hkrati zavedati, da novi Suzuki ne želi ponujati pretirano prestižnih občutkov. Novi Suzuki želi biti predvsem korekten in vsakodnevno uporaben crossover in mu, vsaj v tem segmentu, le stežka kaj zameriš! Tako se ponaša z zelo primerno višino voznikovega sedeža od tal, kar bodo cenili starejši vozniki pri vstopanju in izstopanju, z zadovoljivo notranjo prostornostjo (le na vseh sedežih zna zmanjkati kakšen višinski centimeter), z uporabnim 430-litrskim prtljažnikom z dvojnim dnom ter dobro preglednostjo iz vozila.

Brada še ne naredi filozofa

A za razliko od marsikaterega poosamosvojitvenega politika ter novodobnega poženščenega SUV-ja pri Suzukiju svojo pravo kvaliteto ponujajo šele pod zunanjimi »oblačili«. Ter s svojo dokaj prepričljivo voznostjo, solidno motorizacijo ter vsakodnevno uporabnostjo štirikolesnega pogona presenetijo in navdušijo bistveno bolj, kot s svojo (medlo) zunanjostjo.

Za izjemno prijetnega sopotnika se izkaže 1.6-litrski turbodizel z 88 kilovati, ki pa je, takisto kot pri predhodnem modelu SX4, nastal pri Fiatu. In, kljub na papirju rahlo »rezerviranim« performansam, deluje v praksi bistveno bolj živahno in presenetljivo delavoljno. Kot da bi želeli Suzukijevci, podobno kot ustvarjalci državnega proračuna, malce prikriti resničnost podatkov ter nas kasneje vsaj malce presenetiti! Ob tem se je izkazala motorna žeja, ki nikdar ni presegla meje 5,8 l/100km ter se na koncu preizkusa ustavila pri zelo spodobni številki 5,4 (kar je sicer še vedno za 1 liter več od tovarniških podatkov).

Suzukijeva štirikolesnost All Grip 4WD ima štiri programe, pri čemer bo povprečen voznik S-Crossa večino časa vozil v režimu Auto, ki poganja sprednji kolesni par in šele po potrebi vklopi zadnjega. V načinu Snow (sneg in blato) ter Sport (športni način) se spremeni odzivnost stopalke za plin, kakor tudi motorja (kar je še posebej opazno v športnejšem načinu). V najslabših voznih razmerah, ko je sistem preklopljen v način Snow, pa je moč zakleniti tudi sredinski diferencial (Lock), ki deluje do hitrosti 60 km/h.

A voznik se mora zavedati, da S-Cross ni in ne želi biti sodobna interpretacija neuničljivega Jimnyja. Z njim se bo moč prepeljati po marsikaterem razdrapanem makadamu, na katerem sicer ni toliko udoben kot kakšen sodoben SUV (Hyundai IX35, Ford Kuga), saj ga znajo precej »na trdo« zmotiti kakšne prečne neravnine. Hkrati se lahko pohvali s tem, da ne pozna značilnega SUV-jevskega prečnega nagibanja v ovinkih. Zaradi dokaj majhne oddaljenosti od tal (16,5 cm) ter ne pretirano dobrodušnih vstopnih in izstopnih kotov, pa naj voznik raje ne zapušča makadamske ceste.

Chanometer

Med tokratnim testom me je marsikdo tudi povprašal o ceni novega Suzukija ter kasneje ob številki dobrih 26 evrskih tisočakov na glas pogoltnil slino. Pa četudi je lahko podobno motorizirana in opremljena štirikolesno gnana konkurenca tudi dražja. Hja, najverjetneje je Suzuki med slovensko populacijo že izgubil del svojega imidža izpred dobrih dvajset let …

Ob tokratnem testnem primerku, ki se je bleščal v simpatični barvi zlatega delišesa, sem med preizkusom iskal vzporednice z domačim, neškropljenim jabolkom, ki sicer zna biti izjemno sladko, a kaj, ko zaradi nemikavne lupine le malokdo seže ponj. In žal smo današnji kupci že tolikanj razvajeni, da nam je zunanja embalaža velikokrat bistveno bolj pomembna od vsebine. Kar pa se bo še kako opazilo, ko se bomo v naših »fensi« dvokolesno gnanih SUV-jih odpravljali na volitve poslancev v Evropski parlament.

Več o Suzukiju SX4 S-Cross pa na uradni strani.

Tekst in foto: Chan

* o okusih se ne razpravlja (lat.)