Ne morem verjeti, že pet let je minilo, odkar sem vozil takrat popolnoma sveži Tipo nove dobe. Ob njem sem pozdravljal odločitev Fiata, da ga olajšajo bremena sodobnosti in ga s tem naredijo kar se da preprostega do uporabnika. Slabi dve leti kasneje sem ugotovil, da je bilo zoperstavljanje sodobnosti gradnje avtomobila in zavračanje opremljanja s kopico voznih pomagal in pripomočkov bolj izjema kot pravilo, saj je imel Tipo karavan le teh že več kot limuzinski. Prevrtimo čas v leto 2021 – pred nami je osvežen Fiat Tipo. Glavna sprememba je, da je ta naredil korake v smeri sledenja aktualnim trendom v avtomobilski industriji.
Šminka terenca
Da je avto bolj v stiku s časom, so tako (vsaj) iz slovenskega cenika umaknili limuzinsko različico ter nanj uvrstili novo Cross. Z njo so se Italijani pridružili trendu nadgradnje običajnih modelov v danes tako zelo popularne križance. A kdor pričakuje, da so Italijani s tretmajem Cross tudi pri Tipu poskrbeli za enako izdaten pristop kot pri Pandi Cross, bo razočaran. Za razliko od male sestrice stavi namreč novinec izključno samo na šminko terenca, saj je tehnično skoraj identičen vsem ostalim kombilimuzinskim Tipom. Konkretno mislim s tem, da Tipo Cross ne pozna štirikolesno gnane opcije, kar se dejanskih tehničnih dodelav tiče, so pa te omejene zgolj na podvozje.
Skoraj polovico od štirih centimetrov
S predelavo podvozja in, tako Fiat, delnim sposojanjem komponent pri njihovem cestnem terencu, Fiatu 500X, je Crossovo dno za štiri centimetre bolj oddaljeno od tal kot pri običajnih izpeljankah Tipa. So se pa tudi tu inženirji poslužili kombinacije fizičnih popravkov geometrije podvozja in ubiranja bližnjice s preprosto izbiro večjih koles. Na tem mestu naj kot zanimivost omenim, da od štirih centimetrov dodatne oddaljenosti Crossa od tal, po premeru večja kolesa prispevajo skoraj polovico.
Kombinacija robustne in dizajnerske plastike
Ker obstaja možnost, da pustolovska nota Tipa Cross zgolj na račun večje oddaljenosti od tal ne bi bila dovolj opazna povprečnemu mimoidočemu, so se Torinčani odločili nameniti Tipu Cross tudi primerne dekorativne dodatke. Zunaj se tako od ostalih Tipov loči po dodanih obrobah blatnikov, izdelanih iz bolj robustne nelakirane črne plastike. Ne manjkajo niti poudarjene obloge pragov iz kombinacije nelakirane črne plastike in plastike, odete v srebrn lesk. Opisana kombinacija plastike se nadaljuje še v spodnjem delu prednjega in zadnjega odbijača in na Crossu lastnih 17-palčnih kolesih.
Sodobne luči LED spredaj in zadaj
Kot sem na kratko že omenil, je v družino Tipo četrto izpeljanko po vrsti prinesla osvežitev modela. Ta je prepoznavna sicer predvsem poznavalcem izdelka ter jo zaznamuje nova in predvsem bolj široka maska motorja spredaj, na sredini katere se je nekdanja značka Fiat umaknila novemu stiliziranemu napisu Fiat. Levo in desno od motorne maske najdemo še posodobljena žarometa, ki sta po novem v vseh Tipih, tudi opremsko najbolj osiromašenih, izvedena v LED svetilni tehniki. Spredaj je najti še nov odbijač, ki je za izpeljanko Cross poseben predvsem v spodnjem predelu. Na zadku je osvežitev modela prinesla nove luči, ki so pri izpeljanki Cross tudi v celoti osvetljene s sodobnimi LED-icami.
Morda res najbolj stroškovno optimalno
Osvežitev modela je v notranjosti prinesla bistveno manj popravkov. Glavni je tako zaslon za volanskim obročem, kjer sta povsem izginila tradicionalna merilnika z vrtljivima iglama. Namesto njiju je tam sredinsko nameščen sedempalčni računalniški zaslon, ki zmore tudi nekaj malega prilagodljivosti prikaza podatkov. Do tu vse lepo in prav, vsaj pri meni pa se zatakne pri predelu levo in desno ob zaslonu. Desno od njega najdemo indikator napolnjenosti posode za gorivo, levo pa slab izgovor za merilnik vrtljajev motorja.
Medtem ko sem merilnike napolnjenosti posode za gorivo s polji (konkretno pri Tipu posamezno polje predstavlja slabih 10 % prostornine posode) že vzel v zakup, se mi zdi tako imenovani merilnik vrtljajev v Tipu resnično slab poskus zapolnitve prostega prostora levo ob zaslonu. Osebno namreč dojemam merilnik vrtljajev s skoki po 500 minutnih vrtljajev skoraj enako, kot če avto sploh nima tega merilnika. Ni kaj, v iskanju cenovno primerne rešitve vgradnje razmeroma kvadratasto oblikovanega sedempalčnega zaslona v obstoječ in razmeroma podolgovat predel merilnikov je ubral Fiat morda res stroškovno daleč najbolj optimalno pot. A če mene vprašate, potem bi lahko ostali tudi pri tradicionalnih merilnikih pred prenovo in prihranili potrošeni denar, za razvoj in implementacijo izbrane rešitve.
Kot turbodizla
Prenova Tipa je prinesla s sabo tudi osvežitev pogonske palete. Podobno kot v limuzini, sta iz nje izginila tudi atmosferski vstopni 1,4-litrski bencinar in 1,3-litrski dizel. Aktualna ponudba pogonskih strojev tako obsega samo še 1,6-litrski dizel, ki ponuja po novem 10 KM večjo nazivno moč in čisto nov litrski turbobencinski trivaljnik. Ravno slednji je bil vgrajen tudi v testni Fiat Tipo Cross in zanj lahko rečem, da ga zaznamuje razmeroma robat tek v spodnjem območju motornih vrtljajev, ki pa se umiri v srednjem področju. Najbolj prepriča z dobro prožnostjo od (ugibam) približno 1.500 vrt/min naprej, pogonske sile pa bi moralo biti od te meje motornih vrtljajev naprej dovolj za povprečno družinsko uporabo.
Je pa treba pri tem vzeti v zakup, da se trivaljnik najbolj izkaže, če ga vozimo kot turbodizla. Torej nekako v spodnjem do srednje visokem območju motornih vrtljajev. Da je temu tako, potrjuje tudi Fiat z rdečim poljem motornih vrtljajev, ki se začne že pri meji 5.500 vrt/min. In četudi zmore turbotrivaljnik dosegati rdeče polje ob priganjanju vedno znova in znova, je treba vzeti v zakup, da nad mejo (spet, samo grobo ocenjujem) 4.000 vrt/min ne navdušuje niti njegova zvočna kulisa, niti silnost pospeševanja. Celotnemu vtisu na nek način pritrjuje tudi podatek o največji moči, saj razvija največjo nazivno moč 100 KM pri (za bencinarje) nizkih 5.000 vrt/min.
Edina menjalniška opcija
Še en element, kjer je zaznati Fiatovo varčevanje, je menjalnik. Ta je bil v preizkušenem primerku petstopenjski ročni, kar je pravzaprav tudi edina menjalniška opcija za Fiat Tipo 1.0 T3 GSE Cross. Menjalnik sam po sebi nudi za Fiate značilne natančne in po potrebi hitre gibe prestavne ročice ter, navkljub razmeroma skromni založenosti s prestavami, dobro preračunanost le teh. Na tem mestu se mi zdi vredno pohvaliti tudi dobro zvočno izoliranost kabine, saj je glasnost motorčka dovolj dobro zadušena tudi pri višjih avtocestnih hitrostih, zato tudi na daljših poteh ne bo načel miru potnikov.
Nerazburljiv, a zanesljiv partner
Če odmislim slab izgovor za merilnik vrtljajev, ki, resnici na ljubo, najbrž res moti samo mene, Fiat Tipo 1.0 T3 GSE Cross Opening Edition v ničemer zares ne razočara. In četudi je res, da v ničemer zares ne blesti, se mi zdi kot nalašč za prevzem vloge zvestega in zanesljivega družinskega spremljevalca. Prijatelja, s katerim sicer potovanja morda res ne bodo nikoli posebej razburljiva ali pustolovska, a se bo zato odkupil z zvrhano mero mirnih živcev in prepričljivostjo, da v njem nikoli nihče ne bo trpel.
Besedilo in foto: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
13 komentarjev za "Tretji na četrti način"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Čeden, verjetno uporaben ker je karavan, utori v vratih namesto kljuk mi niso praktični, 100 KM zame malo premalo (recimo 130 bi bilo ok), šesta prestava je danes osnovni standard, za racionalista prevelika platišča. Za tri – štiri jurje manj, bi se morda ozrl za njim. Ne vem pa kako je danes s FIAT kvaliteto. Pred 20 leti me niso prepričali.
Ta ni karavan. Imaš ga že za 13 990, samo ni Cross.
Pa res! Hvala.
Glede na to kaj vse nima, nazadnje sploh ni tako strašno poceni.
Obratomer je res fail, zanimivo pa, da se ni nikoli nihče obregnil čez podobno rešitvijo v prejšnji generaciji Espacea ali pa C4 Picassoja, res da tam s koraki po 250 vrt/min pa vendarle…
Nikoli nisem vozil omenjenih avtomobilov, me pa res zanima kako to v praksi izgleda.
Imel to na Scenicu II, meni osebno je blo to motece, imam dosti raje analogni merilnik, ce ze ekran, pa vsaj da ima jasno oznacene obrate. Itak se vozi “na uho” ampak vseeno pri kaksnih konstantnih hitrostih me je zanimalo na kolko obratov se vrti (npr. Avtocestne hitrost). Ne sqmo da skace po 250obr/min, tudi grafike je majhna in totalno nejasna za moje pojme.
Od strani in zadaj zgleda kot Ford Focus (celo zadnje luči so podobne), šele prednji del izpade dovolj samosvoje. Vendar oblika je čisto ok. Cenovno pa še vedno konkurenčen. Samo 5 prestav bi morda kdo še prebavil, medtem ko tale obratomer je pa res mimo. Osebno mislim, da je karavan je boljša, in seveda racionalna izbira kot pa malo plastičnega make-upa in 4cm višje podvozje v tem primeru. Bi rekel, da je tu filozofija podaobna kot pri Dacii – v pozitivnem smislu.
Kaj so res bobnaste zavore zadaj?
Se ti zdi obratomer pomembnejši od 6 prestave ?? No kakorkoli ta avto je itak nima.. V bistvu je tudi motor prešvoh, pot z družino na kampiranje bi znala bit kr muka.
Takle mlinček je za po mestu. Ostalo pa žal …… Ni primeren.
Moje mnenje.
1x na let se da pa sigurno tudi do Umaga priti.
Sam pod 1.6 in minimalno 130km tud povohal nebi.
Ker fail za obratometer…