Glede na izkušnje zadnjih nekaj let, so Italijani ugotovili, da bo pripraviti izdelek, ki bo izstopal v obsežnem naboru nadvse talentiranih predstavnikov spodnjega srednjega avtomobilskega razreda, praktično misija nemogoče. Zato so se odločili pristopiti k zadevi po drugi poti in pripravili izdelek, ki stavi, poleg praktičnosti in prostornosti, še posebej na cenovno dostopnost. Mislim, da se ne bom preveč zlagal, če obtožim Italijane plonkanja od Renaultove Dacie. Ja, tako je, plonkanja, ne kopiranja. Italijani so bili, čeprav so šli dokaj na ostro z varčevalnimi ukrepi, vendarle bolj prizanesljivi kot Romuni.
Dva centimetra
Kabino zaznamuje, vsaj zame, dovolj prijeten izgled. Ta je resda odet v kar nekaj trde plastike, a vsaj na videz ne deluje tako ceneno, kot v resnici je. Ergonomija voznikovega delovnega mesta je na pregovorno visoki ravni Fiatov, k čemur pripomoreta po dosegu in višini nastavljiva volanski obroč ter po višini prilagodljiv voznikov sedež. Pri slednjem sem na daljših poteh sicer res pogrešal bolj poudarjeno oporo naslonskega dela, zaradi česar bi bilo verjetno zelo smiselno odšteti 170 evrov za nastavljivo ledveno oporo. Da je prostora spredaj več kot dovolj, ni presenetljivo. Za to pa nekoliko preseneti, za ta avtomobilski razred, veliko vzdolžnih centimetrov za kolena zadnjih potnikov. Po drugi strani manj navdušujejo zadaj omejeni centimetri v višino, saj bi moral biti strop, za udobno namestitev mojih 1,84 metra telesne višine, približno dva centimetra višje.
Standard
V zadku se skriva zajeten 520-litrski osnovni prtljažnik, ki se s preklapljanjem po tretjinah deljivega naslona poveča na največ 1.150 litrov. Vse lepo in prav, a po tej plati ne more držati tempa, ki ga narekujeta Tipova edina tekmeca, Seatov Toledo ter Škodin Rapid. Oba sta namreč petvratni kombilimuzini s prtljažnimi vrati, Fiat pa klasična štirivratna limuzina z mersko neprimerno manjšim pokrovom prtljažnika. Stopničasto dno skupnega prtljažnika je pa tako in tako prej pravilo kot izjema tega avtomobilskega razreda.
Najsodobnejši
Skrb nad proizvodnimi stroški je razvidna tudi iz pogonskih možnosti, s katerimi je novinec na voljo. Oba 70-kilovatna štirivaljnika, edini bencinar v ponudbi ter vstopni turbodizel, je že pošteno načel zob časa. Najmočnejši v ponudbi je hkrati tudi najmlajši in najsodobnejši v izbiri, 1.6 Multijet. Z 88 kilovati moči in 320 njutnmetri navora se izkaže kot ravno pravšnja motorizacija. Povsem iz spodnjega območja vrtljajev, kjer turbini še manjka sape, se sicer nekoliko obotavlja, a nad približno 1.750 vrt/min ima vsega praviloma dovolj za dostojno premikanje Tipa; 120 »konjem« se lepo poda tudi odlično preračunan šeststopenjski ročni menjalnik s prijetno in po potrebi tudi zelo hitro tekočo mehaniko prestavne ročice.
Znosno tog, a ne tudi zares dinamičen
Vzmetenje je nastavljeno nekoliko bolj togo, pri čemer se predvsem s cestno podlago slabo poravnani pokrovi kanalov, razpoke in podobne krajše nepravilnosti izdatneje prenašajo do potnikov. Tipo z naraščanjem obremenitve pridobiva na udobju, čeprav slednje tudi ob povsem praznem avtomobilu še zdaleč ni zaskrbljujoče. Bolj togo nastavljeno podvozje mu sicer po drugi strani ne zagotavlja ravno dirkaških voznih lastnosti, saj je volan zaradi izdatne servoojačitve premalo povratno poveden in tudi prečnega nagibanja karoserije je kar dosti. Zato pa prepriča s stabilno in zanesljivo lego, ki jo bo iz ravnovesja uspelo spraviti samo zares izrazito voznikovo pretiravanje.
Olajšanje
Pri Tipu sem že takoj na začetku čutil olajšanje. Slednji namreč ni že petintrideseta izpeljanka Fiata 500, ampak avtomobil s samosvojim imenom. Že res, da so Italijani tudi tega potegnili iz naftalina, a vseeno. Všeč mi je še, ker ne utruja z načičkanostjo ogromnih visokoločljivih barvnih zaslonov, občutljivih na dotik. Enako uporabnikov ne obremenjuje s tisoč in eno nastavitvijo, ki sežejo od tega, s kakšnim sporočilom naj vas vsakokrat pozdravi, do barve razsvetljave notranjosti ter drugih podobnih brezveznih balastov avtomobilske sodobnosti. Tistih nekaj smiselnih in uporabnih podatkov avtomobila ter radijskega sprejemnika se izpisuje na povsem spodobnih in normalno berljivih monokromatskih zaslonih, voznik pa avtomobilu poveljuje z vedno jasnimi pritiski in premiki klasičnih stikal, gumbov in ponekod celo premiki mehanskih vzvodov.
Pametno
Da v izjemno konkurenčnem in izenačenem avtomobilskem razredu ne poskušajo svoje sreče pri rezanju tržne pogače s še enim s sodobnostjo prepojenim izdelkom, se mi zdi pametna odločitev Torina. Ob razredčeni konkurenci in suverenosti celotnega paketa avtomobila verjamem, da ima Fiat s Tipom v rokah dejansko dober adut, ki bi moral upravičeno, z ne preveč truda, marsikoga prepričati v nakup. Da je pri tem še oblikovan manj zadržan in všečnejši kot Nemca iz Češke ter Španije, pa pod črto nedvomno tudi nekaj šteje. Fiat, srečno!
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
15 komentarjev za "Olajšan balasta sodobnosti"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Čisto OK avto sicer, res pa je oblikovno malo “čuden” oz neizrazit (netipično za FIAT). Grande punto je meni osebno še vedno zelo všečen avto (prva različica mi je lepša od faceliftov) in tale tipo (oblikovno) ni na nivoju grandeja 🙁
Ne bi se ga branil, ampak če bi že kupoval tak avto, bi zelo dobro premislil, ali bi denar odnesel k FIAT-u(tipo) ali k HYUNDAI-u (elantra)
Plastika in star motor sta dobila po 9 točk?
Vsi, ki znajo brati bodo videli, da sta dobili oceni 9 “Notranjost” in “Pogonski sklop”. Obakrat gledano kot celota. Notranjost pa vsaj v mojih očeh sestavljajo poleg trde plastike še mnogi drugi elementi. Podobno tudi pogonski sklop ni samo motor, temveč tudi menjalnik in vse kar je vezano na njuno kombinacijo ter medsebojno “simbiozo”. LP Peter
Konkurent je tudi Hyundai Elantra (ravnokar sem prebral članek na tem portalu), ki ponuja ravno tako 1,6 dizel s +12kW motorne moči za podobno ceno (paket Comfort iz cenika 17200 EUR). Glede opreme pa zna Elantra ponuditi več za isto ali celo manj denarja kot Tipo, pa še sodobna je povrhu (beri: je pač obtežena s balastom sodobnosti)..
Italijanarji so znani po dobrem dizajnu, za mene ta avto to ni. Kdo jim je to narisal. Notranjost mi izgleda očitno cenena, zunanji izgled je pa..hm, ..všeč mi je samo prednji del. Za tak denar se da dobiti še marsikaj, pobrskajte. Verjetno bojo prišli starejši kupci.
Sem ga pregledal že v živo, pa sploh ni napačen. Še vseeno boljši kot kakšen C-Elysee ali podobni….