A gremo lepo po vrsti. Fiat je v družino Tipa, čeprav ga je že takoj na začetku prikazal v treh karoserijskih izpeljankah – kot limuzino, kot kombilimuzino in kot karavana – komaj zdaj ponudil trgu tudi v slednjih dveh izpeljankah. Upoštevajoč izkušnje, pridobljene s karavanskim Tipom Station Wagon, verjamem, da imajo Italijani z družino Tipov spet v rokah koncept avta, ki zmore nagovoriti zelo široko publiko, tudi v zahodni Evropi. Nobena skrivnost namreč ni, da so bili lahko z limuzino veliko bolj uspešni na evropskem vzhodu kot zahodu.
Nič več ne manjka
Kakorkoli že, tu je zdaj tudi karavan, zato poglejmo, kaj nam ponuja. V samem bistvu je do vključno srednjega stebrička »B« praktično identičen limuzini, od tu naprej se pa njuni poti nekoliko razideta. Streha se zaradi karavanskega zaključka začne dosti kasneje spuščati. Primerno temu je zadaj višinskega prostora za glave zadaj dovolj tudi zame, medtem ko mi ga je pri limuzini manjkalo približno dva centimetra. Glede na to, da ima Station Wagon celo dva (2!?) milimetra daljšo medosno razdaljo kot limuzina, je jasno v njem tudi vzdolžni prostor za kolena, za ta razred, še vedno bogato odmerjen.
Podobna štorija se nadaljuje povsem v zadku. Tam se je limuzinski 520-litrski osnovni prtljažnik povečal za 30 litrov na skupno 550 litrov. Glavna prednost karavna pa se pokaže v primeru potrebe po koriščenju skupnega prtljažnika. Ta namreč ob zloženem naslonu zadnje klopi meri kar 1,65 kubičnega metra ali pol kubika več kot v limuzini. Dodatno prednost predstavlja še opcija premične police osnovnega prtljažnika, ki, ko je nameščena v zgornjem položaju, tvori s hrbtiščem naslonov sedežne klopi praktično povsem ravno dno.
Bogatejša je tudi bera pogonskih sklopov
Da Fiat s karavanom in kombilimuzino cilja na zahodnoevropski trg, pritrjuje tudi bogatejša motorna ponudba obeh v primerjavi z limuzino. Nadgradnjo predstavljata dve dodatni opciji; bencinski 1.4 T-Jet in 1.6 Multijet z dvosklopkovnim menjalnikom TCT. No, voženi primerek se je moral zadostiti z enako motorizacijo, kot je gnala preizkušeno limuzino mesece nazaj in tudi tu se je izkazala za zelo dobro izbiro, vključno z lepo tekočim in dobro preračunanim ročnim menjalnikom.
Déjà vu
S tem so povzete glavne konstrukcijske razlike glede na limuzino. Vzmetenje je namreč tudi pri karavanu nastavljeno bolj togo, kar pomeni, da izdatneje prenaša tresljaje kratkih cestnih nepravilnosti do potnikov. Med ovinki prepriča z dobro stabilnostjo in lego ob istočasni slabši povratni povednosti volana in odsotnosti faktorja zabavnosti.
In tako smo prišli do točke, ki dokazuje, da Fiat tudi pri Tipu zmore drugače kot samo izrazito cenovno racionalno. Enako kot na področju pogonskih sklopov je Fiat nadgradil tudi karavanov nabor opreme. Medtem ko pri limuzini zaman iščemo usnjeno oblazinjenje, je to v tem primeru dobavljivo v zameno za malo več kot tisoč evrov. Tudi radarskega tempomata pri limuzini ne najdemo na spisku, v karavanu pa. Pri njem bi rad še posebej poudaril, da ga je mogoče uporabljati kot čisto navaden tempomat. Tako sem končno, poleg BMW-jev, našel še eno znamko, kjer je mogoče radarsko funkcijo aktivnega tempomata izključiti in ga uporabljati kot čisto navaden tempomat. V mojih očeh zelo pohvalno.
Kar Fiatu štejem v največji plus, je sila zanimiva kombinacija cenovne dostopnosti avta, ki jo je moč, jasno ob ustrezni želji kupca, nadgraditi s sodobnimi dodatki. Ker zanje zahtevajo zmerne zneske doplačil, gre za prednost, ki bi morala Fiatovega karavanskega Tipa uvrstiti na seznam potencialnih kandidatov številčnejših družin.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "In vendar zmore"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Vozu ga sicer še nisem, sedel pa že v njem. Me pa zadeva že na zunaj ne prepriča, ko odprem vrata pa notri ista plastika kot pri mojem Bravotu II, volan mi ni všeč ker je praktičn isti ko v 500tki. Kot celota me ne prepriča, tudi po cenovni plati, tako da če bi menjal ne verjamem da bi bil na koncu izbran tipo ….. pa čeprav vozu/vozim obe generaciji bravota 🙂
Podane ocene za zmogljivost ne razumem – zapisano, da je ta motor ena boljših opcij, ocena pa le 7? Pri notranjosti pa najprej opazka glede trde plastike, ocena pa 10. 🙂
Živijo cashy. Ocene se vedno zastavljene kot presek skupka večih elementov, ki tvorijo “celoto”. Tipo S.W. je v notranjosti, iz moje perspektive, izredno prostorno, prilagodljivo in uporabno zasnovan spredaj, zadaj in tudi povsem v zadku. Da so pri tem pač uporabili več trde plastike kot v kakšnem dražjem konkurentu zame ni vredno odbitka recimo točke ali celo dveh. Kar se tiče ocene za pogonski sklop, pa še vedno trdim, da je 1.6 Multijet zanj, od vseh razpoložljivih, ena najbolj optimalnih opcij. A enačiti to s izjavo,da je popoln pogonski sklop v vseh pogledih bi bilo pretiravanje. LP Peter
Pa sej če je malo bol plastičen notri je zame velik + (no razen Doblo, ki je pa preveč ….), Sem gledal novega senika in je ves fensi. Raje počakam novega Berlinga, Dusterja. Pri dveh otrokih in psu mi res niso pomembni šivi na sedežih ter vratih 🙂