Zmagovalnega konja se ne menja
Pri ameriško-nemškem Fordu jim je že leta 2006, ko je luč sveta uzrla prva generacija športno-dinamičnega S-MAXa, uspelo ustvariti enega prvih primerkov velikodružinskega vozila, ki ni ponujal pretirano kombijevskih asociacij. S svojo kinetično-energično zunanjo obliko, ki je bila bistveno bližje karavanom kot pa »kapel’cam«, je prepričeval mlade družinske očete, da obstaja na trgu familijarni velikoprostorec, v katerem se voznik ne počuti avtomatično deset let starejšega.
Fordov S-MAX, ki je tedaj pomenil svojevrstno prelomnico v znamkini zgodovini, je tako že zaradi svojega mikavnega stasa pri nas postal eden izmed najbolj priljubljenih novih (ter še posebej rabljenih) monovolumnov med mladimi družinami – kar dokazuje že bežen pogled po parkiriščih slovenskih šol in vrtcev. Zatorej se Fordovci pri ustvarjanju nove generacije njihovega bestsellerja niso preveč igrali z zunanjo obliko, kar je doprineslo, da novi S-MAX deluje kot zgolj podrobnejša kozmetična prenova prvega. Nenazadnje se tudi mersko ni preveč razrasel (2 cm v dolžino ter 3 cm v širino), pridobil pa je tisti prepoznaven novodoben Fordov dizajnerski element v obliki trapezoidne sprednje maske. Kot celota še vedno deluje toliko skladno in všečno, da bi se lahko pri njihovih dizajnerjih učili celo … ustvarjalci prihodnje generacije BMW-jevega Gran Tourerja!
Vseeno pa je le potrebno priznati, da novi S-MAX na zunaj ne deluje več tako osupljivo sveže kot pred devetimi leti – verjetno tudi zaradi najbližje konkurence (Renaultov Espace), ki zna biti celo mikavnejša. Nenazadnje so pri marsikateremu avtomobilskemu proizvajalcu prišli v tem času tudi do podobnega razsvetljenja kot pri Fordu, da se klasične enoprostorske »omare na kolesih« prodajajo čedalje redkeje, v ospredje pa prihajajo razni mešanci in crossoverji (tudi prihajajoča Oplova Zafira).
Težave pri čiščenju
Kljub temu, da imajo Fordovi trgovci na svojem dvorišču še en podobno velik (5 cm daljši ter slabih 10 cm višji) in malce bolj prostoren MPV z »galaktičnim« imenom (Galaxy), pa bi znal že manjši S-MAX povsem zadovoljiti veliko večino družin, ki jih po definiciji označujemo za velike (beri: najmanj trije otroci). Nenazadnje se lahko pohvali tudi z možnostjo sedemsedežne konfiguracije (žal ne pri tokratnem vozilu), pri čemer ostane v prtljažnem prostoru še vedno toliko praznine, kot v Citroenovemu DS3. Hvalevredna je možnost električnega poklopa srednje sedežne vrste iz prtljažnika »Easy-Fold«, malce manj pa rahlo mlahav prtljažni rolo, ki ne prekrije celotne prtljažne površine.
Mali razgrajači bodo uživali v drugi sedežni vrsti, saj ponuja skoraj toliko kolenskega prostora kot Škodin Superb, medtem ko bosta spredaj sedeča starša navdušena nad izboljšano ergonomijo ter bolj pražnjimi materiali napram predhodniku. Tako bosta brž opazila preglednejše merilnike, za odtenek večja upravljala na armaturni plošči ter nov info-zabavni sistem Sync2 (poznan že iz kozmetično olepšanega Focusa), ki pa ima nekoliko slabše odziven zaslon na dotik.
Lastnik novega S-MAXa se bo hkrati ubadal s tisto poznano enoprostorsko »težavo«, ko se bo med rednim čiščenjem notranjosti pridušal nad številčnostjo odlagalnih mest in predalov, katere je otročad uspela dodobra napolniti z bananinimi olupki, čokoladnimi papirčki in polomljenimi igračami. A bo na svoje tegobe brž pozabil v trenutku, ko bo sedel za volan ter hipoma ugotovil, da je ravno levi sprednji sedež (okej, v Veliki Britaniji, Avstraliji, na Japonskem in še kje je to sprednji desni) zdaleč najbolj uživaški v celotni potniški kabini.
Dinamik
Fordov S-MAX namreč že od prve generacije dalje velja za enega vozno najbolj uživaških enoprostorcev na trgu, svojo športno-dinamično tradicijo pa nadaljuje tudi pri novem modelu. S precej uravnoteženim podvozjem ter solidnim (ne pa tolikanj odličnim kot pri nekaterih ostalih novodobnih Fordih!) električnim servojačevalnikom krmiljenja ponuja še vedno eno najbolj športno rekreativnih doživetij v razredu velikih enoprostorcev.
Vseeno pa kakšnih (pol)dirkaških čudežev le ne pričakujte, saj je za kakršnokoli preganjanje med ovinki ter doseganje hitrostnih rekordov med vrtcem in domom še vedno pretežaški in preveč glomazen. Fordov karavanski monovolumen je pač prvenstveno namenjen udobnemu prevažanju potnikov, pri čemer bi znali celo največji nergači (beri: razvajeni »froci«, tečna tašča, žena s PMS) povsem obmolkniti.
Tehnični podatki hkrati razkrivajo, da bi lahko srednji dizel v S-MAXovi ponudbi poskrbel za dodatno dozo dinamičnosti, saj se ponaša s 180 svobode željnimi konjiči ter precej bogato zalogo navora. Zvočno precej decenten (a za odtenek manj kot pri Kugi) agregat sicer navdušuje v večini voznih režimov, pri čemer še najbolj pride do izraza med avtocestnimi preganjanji, a imaš vseeno neprestano nek neopisljiv občutek, da je vsaj nekaj motornih »žrebcev« zbežalo neznano kam. Delno k temu pripomore tudi dvosklopčni samodejni menjalnik Powershift, ki zna biti občasno (pre)počasen ter je med speljevanji za odtenek obotavljajoč. Manjši (že poznani »Direkt-Schalt-Getriebe«) minus pa si zasluži tudi zaradi nezmožnosti natančnega, centimetrskega manevriranja pri parkiranju.
Še največ kritike je tokrat deležen sistem Start&Stop, ki naj bi sicer pripomogel k 10-odstotnemu zmanjšanju goriva, a bi ga pri avtomobilih z menjalno avtomatiko z dekretom prepovedal! Omenjeni elektronski »gizmo« zna biti namreč najbolj neugoden (in tudi rahlo nevaren) ob prometnih konicah, ko je potrebno hipoma speljati, a ti »pametni« avtomobilski možgani ravno v tistem trenutku samodejno ustavijo motor. Rešitev se sicer nahaja v tipki, ki omogoča izklop omenjene varčevalne funkcije, vendar pa se voznik nanjo spomni šele tedaj, ko je že prepozno.
Chanometer
Drugi največji enoprostorec v Fordovi ponudbi tudi z novo generacijo dodobra izničuje tisti nekdaj zakoreninjeni mit, da se mora mladi očka, ki ne spravi več tretjega otroškega sedeža v svoj kompaktni hot-hatch, povsem odpovedati mladostniškim sanjam. Novi S-MAX namreč še vedno ponuja dovolj športno-dinamičnih občutkov, da se voznik v njem nikakor ne počuti kastriranega. Velja za enega redkih predstavnikov svoje vrste, v katerem komaj čakaš, da bo pot do vrtca/šole/rojstnodnevne zabave čim daljša.
Tekst in foto: Urban Acman
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen