Modeli serije 1 so lani obeležili dvajseto obletnico od dne, ko so leta 2004 pri znamki BMW z njihovo predstavitvijo poskrbeli za zamenjavo (do takrat) najmanjšega modela, skrajšane izpeljanke serije 3 z oznako Compact. Prva generacija serije 1, ki so jo izdelovali v letih med 2004 in 2013, je bila kupcem še na voljo v številnih izvedbah – kot tri- ali pet-vratna kombilimuzina, kupe in kabriolet – in z pestrim naborom bencinskih ali dizelskih motorjev v kombinaciji s pogonom na zadnji kolesni par. Druga generacija, ki so jo pričeli izdelovati leta 2011, je že postregla z manjšim izborom modelov, saj so kupci lahko izbirali le še med tri- in pet-vratno kombilumuzino, a je nabor pogonskih opcij obogatila nadgradnja štirikolesnega pogona. Precejšen preobrat in tudi nekaj zmrdovanja pri tistih pravih ljubiteljih znamke BMW je prinesla leta 2019 predstavljena tretja generacija, ki ni bila več na voljo z zadnjim pogonom. Ob prečno vgrajenem motorju je omogočala le še izbiro med pogonom na sprednji kolesni par ali opcijskim pogonom na vsa štiri kolesa. Pri nemški znamki so se ta model odločili ponuditi le še v različici petvratne kombilimuzine. Prihod aktualne četrte generacije, ki so jo predstavili lanski začetek poletja, sicer ni prinesel tektonskih premikov, a so pri BMW-ju vseeno poskrbeli za celovito uskladitev z zadnjimi smernicami oblikovanja, korak naprej pri digitalizaciji uporabniške izkušnje in posodobljeno paleto pogonskih sklopov.
Ohranja status najmanjšega pripadnika znamke BMW
BMW-jeva serija 1 se je tekom let sicer dolžinsko približala enoprostorsko uporabnejši seriji 2, a z drugimi značilnostmi – bolj poudarjenim športnim značajem in voznimi lastnostmi. Kljub temu v notranjosti ni čutiti prostorskega pomanjkanja – seveda po merilih tega segmenta – ne v kabini ne v prtljažniku, ki mu sicer hibridizacija pobere 80 litrov prostora. Voznikovo delovno mesto definirata nizek položaj sedenja ter k njemu orientirana kombinacija zaslonov digitalne instrumentne plošče in osrednjega zaslona na dotik, ki pa kljub temu dopušča pregled nad prikazom in nadzor nastavitev tudi sopotniku.
Pri sedenju na zadnjih sedežih – za mojim 180 centimetrom ustrezno nastavljenem voznikovem sedežu – nisem občutil pomanjkanja prostora za kolena. Če bi mi narava namenila še kakšnih deset centimetrov višine, bi verjetno ga, a glede na to, da sam ta model vidim bolj kot avtomobil za dva in le občasne prevoze oseb na zadnjih sedežih, to v mojih očeh ne predstavlja motečega faktorja. Oblikovalska ekipa je tudi pri zasnovi notranjosti četrte generacije svoje delo opravila z odliko, le da so za moj okus malenkost preveč poudarka dali digitalizaciji, saj bi si želel kakšen fizični gumb več. A se vozilo za to oddolži s premišljenimi in uporabnimi kombinacijami prikazov, tudi ob uporabi sistemov Android Auto in Apple CarPlay. Kljub najmanjši številki v naboru ponudbe modelov nemške znamke so z izbiro materialov in vrsto podrobnosti poskrbeli za premijski vtis, ki ga je v testnem avtomobilu z dobrim zvokom podkrepil še doplačilni zvočni sistem Harman Kardon.
Poudarek na dinamiki vožnje in agresivnejšem videzu
Za poudarek dinamičnega videza so testnemu avtomobilu namenili doplačilna paketa M Sport in M Sport Pro, ki ob športnih poudarkih videza zunanjosti in notranjosti dodajata športno podvozje. To pride predvsem do izraza ob izbiri športnega načina vožnje, ki s spremenjenim delovanjem motorja in menjalnika dodatno poudari dinamični značaj vozila. Nova generacija je na račun agresivnejšega videza v primerjavi s predhodnikom izgubila nekaj oblin, saj se je oblikovalska ekipa bavarske znamke odločila za več ostrih linij, ki poudarijo širino in silhueto vozila.
Skladno z videzom nova BMW-jeva serija 1 tudi pri vožnji ne razočara in kljub tršim nastavitvam dovolj dobro opravi celo s slabšo cestno podlago. Obenem, tudi na račun športnih sedežev z dobrim bočnim oprijemom, ne glede na slog vožnje ohranja dovolj visoko mero udobja. Po pričakovanjih podvozje tudi pri bolj dinamično odpeljanih ovinkih dopušča le minimalno nagibanje po obeh oseh, zato sem po dolgem času (beri: od testa električnega Mini Cooperja), ponovno med vožnjo dobil občutek vožnje gokarta, ki zagotavlja veliko zabave med ovinki. V usnje oblečen volan lepo sede v roke in preko volanskega mehanizma korektno podaja informacije s ceste, avtomobil pa ob hitreje odpeljanih ovinkih ohranja nevtralno lego, saj je meja zdrsa postavljena visoko, tako da omogoča kar nekaj vozniških užitkov.
Zmogljiva plat blage hibridnosti
Pod motornim pokrovom se je skrival 1,5-litrski bencinski trivaljnik s 125 kW oziroma 170 “konji” moči, ki ob podpori blago-hibridne tehnologije ob umirjeni vožnji svojo dolžnost opravlja skoraj neslišno. Ob odločnejšem pritisku pedala za plin hitro pokaže svoj pravi značaj, saj poskrbi za zvezno pospeševanje ob rezkem zvoku višjih vrtljajev, pri katerem nimaš občutka, da gre le za trivaljni motor. Dopuščam sicer kanček možnosti, da je k zvočni kulisi svoje prispeval tudi zvočni sistem z umetno generiranim zvokom motorja, a tega ne morem trditi z gotovostjo, saj nisem nikjer, niti v nastavitvah funkcij avtomobila, našel tovrstnih možnosti. Glede na ne prav nizko maso avtomobila se je motor, razen z zmogljivostjo, izkazal kot dokaj varčen pri vožnji po avtocesti in regionalnih cestah, nekaj več žeje pa je, kljub pomoči elektrike, pokazal pri mestni vožnji.
V času testnih voženj se je poraba ustalila pri 5,6 litra bencina na sto prevoženih kilometrov, kar pomeni dobrih 800 kilometrov z enim rezervoarjem goriva. Proti pričakovanjem sem najvišjo porabo beležil pri mestni vožnji, saj se (kljub večinoma dokaj tekočem poteku prometnih tokov) ni opazno spustila pod sedem litrov, v primeru počasnih plazenj od semaforja do semaforja pa se je hitro približala tudi osmim litrom. Po drugi strani se je motor pri vožnji v okviru limita avtocestnih omejitev zadovoljil z nekaj manj kot šestimi litri goriva na sto prevoženih kilometrov, za najbolj varčnega pa se je s 4,5 litra porabe izkazal pri kombinaciji vožnje po mestni obvoznici in regionalnih cestah na testnem “varčnem” krogu.
Različni vatli oziroma modro-bel svet
Nakup katerega od bolje opremljenih modelov BMW-jeve serije 1 je za marsikaterega bolj racionalno usmerjenega kupca poteza, ki bi jo lahko označil kot “brca v temo”, saj se testni avtomobil približa ali celo preseže ceno modelov drugih znamk v višjih segmentih. Res pa je, da visoka cena v maniri modro-belega propelerja vsem tistim, ki to iščejo in si lahko privoščijo, prinaša ekskluzivnost, podprto s tehnološko naprednostjo in športno uravnoteženimi voznimi lastnostmi. Le v nekoliko manjšem paketu.
Besedilo in fotografije: Matjaž Zupančič.
Mnenja uporabnikov
14 komentarjev za "Za dvigovanje samozavesti"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Trocilindraš. To ne bi smelo bit.
V redu je, v prispevku tudi piše, da ima dober zvok.
“in (pre)visoko končno hitrost za naše ceste.” Ha ha, kakšen argument… Previsoko končno hitrost za naše (ali več ali manj kogarkoli ceste razen autobahna) ima že Zastava 101.
Res je izpostavljanje tega “detajla” kot enega izmed adutov tega modela. 🙂
To je vstopni model znamke, ne moreš pričakovati čudežev. Znak in cena je BMWjeva ampak ni pravi BMW.
Ni mišljeno, da bi se tole masovno prodajalo. Niti jim ni v interesu že zaradi imiča znamke.
Ženske gledajo samo zunanjost, važno da je “luštkan” in s pravo značko.
In tudi doslej sem videl precej voznic s serijo 1.
Mimogrede, če ne bi bilo zanimanja, bi BMW serijo 1 že ukinil.
Sicer v svojem avtu nimam ACC in ne vem, koliko je dejansko uporaben v resnici, ampak glede na to, da ga ima pa res ze skor vsak avto (vsaj VW, Audi…), tu ga pa v 45k EUR vrednem avtu ni? Ena redkih “novodobnih” opcij, ki je vsaj na papirju tudi uporabna.
Pri Audiju je enako kot pri BMW
Ce izberem nove A3 na avto.net, vsepovsod pise, da imajo, npr: https://www.avto.net/Ads/details.asp?id=19988639&display=Audi%20A3 . Edino, ce je kaksna razlika med temi specifikacijami na avto.net in dejanskim avtom.
Lepo pise: dodatna oprema.
Saj ni več nič športnega ostalo. Pogon spredaj, menjalnik je avtomatik. Potem pa lepijo gor tiste značke M. 1500 kg pa tudi ne vem, kaj so počeli z njim, da so dosegli to težo. Teža po vzoru novega M5, ki ima 2.4 tone