Ura zgodovine
Medtem ko večina ljubiteljev hitrih avtomobilov podznamko Nismo pozna le kot nekaj, kar je dobro izbrati v igrah Need for Speed ali Gran Turismo, ni odveč poudariti, da Nismo spada med najbolj cenjene in priznane originalne predelovalce serijskih športnikov. Pet črk je vzetih iz imen NISsan in MOtorsports, kot je razvidno, pa svoj navdih črpajo iz ljudskih Datsunov in Nissanov ter petdesetletne zgodovine dirkanja.
Lansiranje modela Juke Nismo in ostalih članov Nismo predstavlja nadaljevanje odpadniškega inženiringa, ki se je razvil pred pol stoletja, in inovacij. To je zgodba o strasti do motoršporta, pionirskega duha in o številnih urah, preživetih v delavnici. Zavezanost inženirjev je privedla do modela, ki je postal legenda – Skyline.
Zgodba o uspehu se je pričela leta 1964, ko je lokalno podjetje Prince Motor Company, ki ga je dve leti kasneje prevzel Nissan, ugotovilo, da lahko povečajo prodajo s pomočjo tekmovanja v motošportu. Dvolitrski šestvaljni agregat iz večjega modela Gloria so namestili v manjši Skyline in podaljšali medosno razdaljo. Z bistveno večjo močjo in velikim razmerjem med maso in močjo so se zavedali, da so ustvarili nekaj velikega, Prince Skyline 2000GT. Proizvodnja je stekla in v kratkem časovnem obdobju so morali izdelati 100 primerkov za stranke v skladu s strogimi tekmovalnimi pravili. Vozilo so predstavili 1. maja 1964, dva dni kasneje pa se je prvič udeležil dirke. Grenak priokus je pustila le zmaga Porscheja 904, Skyline se je namreč uvrstil na mesta od 2-6.
Nismo,kot ga poznamo danes, je nastal leta 1984, ko se je Nissan odločil za združitev dveh ločenih divizij, velikoserijske in druge, za zasebne kupce. Zdaj pa v svoji floti poleg legendarnega GT-R ponuja še 370Z, Note in seveda Juke. Je lahko slednji v ponos bogati športni zgodovini?
Godzilla
Ravno zaradi te bogate zgodovine sem si bolj kot vse želel sesti v bombnik s pomenljivim imenom. Nissan Juke Nismo RS, kot je njegovo polno ime, je pravi nastopač, avtomobilski posebnež, ki se od ostalih tekmecev ne razlikuje le po terenski zasnovi, temveč izstopa po svojem videzu. Že takoj bom z vami iskren: Juke v običajni izvedenki se mi ne zdi ravno oblikovalski presežek in mi kot celoten paket nikakor ne “potegne”. Vedno pravim, da imajo vsake oči svojega malarja, zato je k sreči trg preplavljen z raznoliko izbiro in vsakdo najde svoj najljubši model.
No, tokrat sem se ugriznil v jezik. Zunanji paket Nismo, znižano podvozje, velika platišča in rdeči dodatki spremenijo Jukea v Godzillo, ki rjove po cesti, kjer ostale športnike z lahkoto zasenči. Enostavno, tak videz mu pristoji, poudari njegov karakter in mu doda nekaj japonske domišljije. Prst gor!
Hvala bogu za mehansko zaporo diferenciala
Prisilno polnjeni 1,6-litrski agregat proizvede 160 kilovatov moči in 280 njutnmetrov navora. Inženirji pa so ga, ob večjih ventiliranih diskih, nižjemu podvozju, bolj togi karoseriji, oborožili še z mehansko zaporo diferenciala. Rezultat je izjemno dinamičen avto, ki poskrbi, da se že ob manjšem pritisku na plin voznik trdno oprijema volana, ovitega v usnje in alkantaro.
Ob prehodu magične meje 3.000 vtljajev se mu dobesedno utrga. Pospeševanje je zvezno vse do rdečega polja, najbolj pa se nad vsem dogajanjem pritožujejo prednje pnevmatike. Žal Juke Nismo RS ni najbolj natančno in vodljivo orodje za obiranje zavojev, kljub zapori diferenciala sprednji kolesi preplavi obilica moči in navora. Vodenje skozi ovinke je le delno nadzorovano, Juke se namreč večino časa ukvarja sam s seboj in išče center gravitacije.
Skupaj z natančnim in izredno kvalitetnim ročnim 6-stopenjskim menjalnikom še vedno nudi veliko cestnih užitkov in za kompaktnega križanca ponuja dobre vozne lastnosti. Zmanjka ga le na koncu, kjer se dela selekcija med najboljšimi in dobrimi, je pa ravno zaradi te svoje nemirnost toliko bolj zabaven, le mace rezerve in znanja je potrebno pri brezkompromisni vožnji.
Spet bom pogreval staro zgodbo o turbinskih konjih, ki enostavno niso enaki atmosferskim. Kljub temu, da se Juke Nismo RS rad zavrti do rdečega polja in pri tem skozi izpušno cev spušča privlačne zvoke, občutek še vedno ni čisto pravi. Seveda, prednosti prisilno polnjenega motorja so očitne (večja moč, več navora, vsakodneva uporabnost), toda zvok, ki ga okoli 4.000 obratov začne producirati najmočnejša izvedenka 1,6-litrskega agregata DIG-T ni za nikamor. Namesto povečanega rohnenja se v potniško kabino prikrade težko opisljivo cviljenje, ki celotno izkušnjo za volanom zniža za stopničko ali dve.
V pričakovanju nove generacije
Zgodbo v notranjosti je najlažje razložiti z naslednjimi besedami: manj je več. Središče sta dva školjkasta Recaro sedeža, ki svojo nalogo opravita vrhunsko in sta res odlična. Zaradi svoje terenske osnove je vstopanje in izstopanje v globoka sedeža lažje, trtica vam bo zagotovo hvaležna. Razen kontrastnih rdečih šivov, kombinacije usnja in alkantare in posebnih merilnikov je potniška kabina v grobem enaka običajnim različicam. Največji minus je še vedno prenizko postavljena večopravilna enota, ki se povrhu še ni želela povezati z mojim androidnim mobilnikom. Medtem, ko mu pozicijo zaslona še oprostim, pa nikakor ne morem oprostiti nenastavljivosti volanskega obroča po globini. V tem primeru je sedenje zgolj kompromis, ki si ga pač sprejel, da si nameščen vsaj približno udobno in varno.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Avtomobilski posebnež z bogato zgodovino"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Pa tole je smrt na kolesih! Nepregleden v vse smeri, prekratek menjalnik vsaj v 1.5DCi ( Vransko) sem jih vozil vse modele in tole je sploh samo modna MUHA!!!
Se pravi, da so “navit” bencinski motor dali v “križanca” (ne mi utrujat, da je to cestni dirkalnik, ker je previsok) s samo prednjim pogonom. Ufff, tukaj so trije nesmisli v enem stavku.