B-MAX brez B stebrička
150 centimetrov je tudi zakonsko določena meja višine otroka, do katere se mora le-ta voziti v varnostnem sedežu. Zatorej bi lahko starši naredili povsem enostaven test ter svoje odraščajoče otroke položili v Fordov B-MAX, skozi meter in pol veliko odprtino, ki nastane ob odprtju sprednjih in zadnjih vrat. In sicer v povsem vodoravnem in iztegnjenem položaju. Ter v tistem trenutku, ko bi z njegovo glavo zadeli ob rob avtomobila, ugotovili, da ne potrebujejo več otroškega sedeža!
Fenomenalna izmišljotina Fordovih načrtovalcev, ki so ustvarili B-MAX-a brez B stebrička, je menda tudi varnostno dovolj premišljena (video s predstavitvijo Fordove inovacije najdete v tem članku). Povsem verjamem, brez da bi bilo potrebno dodatno testiranje! Meter in pol velika odprtina, ki nastane ob odprtju prednjih, klasičnih, in zadnjih, na ozkih parkiriščih izjemno praktičnih, drsnih vrat, pa v glavah marsikaterega naključnega opazovalca naseli male vragce, da bi poskušal splezati na zadnjo klop v vseh možnih vertikalnih in horizontalnih položajih. Z ali brez Alye v naročju …
Bodi maksimalen*
B-MAX-ova zunanjost bi znala marsikateremu starejšemu opazovalcu delati nemalo težav, saj ne bi bil točno prepričan ali potrebuje nova očala z izboljšano dioptrijo ali pa se je C-MAX na dežju malce skrčil. Ter hkrati ugotavljal, da bi njegovi zunanjosti pristajala malce bolj nevsakdanja in živahna karoserijska barva, ki bi ga naredila še bolj igrivega ter bi hkrati sovpadala z rožami na njegovem balkonu. A kljub temu ne moremo nikakor govoriti o kakšni duhamornosti in dolgočasnosti Fordovega (trenutno) najmanjšega enoprostorca, kakršna je bila v dokajšnji meri prisotna pri njegovem idejnem predhodniku, Fusionu.
»Bodi maksimalen!«, je bil najverjetneje glavni moto načrtovalcev, da poskušajo ustvariti na Fiestinem podvozju avtomobil z maksimalnim izkoristkom prostora. Spredaj sedeči imajo precej dober občutek zračnosti, na zadnji klopi pa se bodo dobro počutili vsi, razen srednjega mučenika. Dober splošni občutek je podkrepila še dokaj bogata založenost z dodatno opremo. V času globokega jutranjega zimskega minusa sem se tako razveselil grelnika vetrobranskega stekla, a hkrati pogrešal kakšno dobrodejno gretje zadnje plati.
In če bi se kdo v njegovi dokaj prostorni notranjosti še spraševal, kam so tako uspešno skrili dolžinsko kratkost avtomobila, nič daljšo od Fiatovega Grande Punta, bi našel odgovor ob pogledu na le 318 prtljažniških litrov. A so načrtovalci očitno imeli na armaturni plošči še vedno preveč prostora, katero so brž uspeli »okrasiti« z značilnostjo novodobnih Fordov – preobilico upravljalnih gumbov in gumbkov.
Mali velikan
V decembrskem hladu je značilno ropotanje malega mlinčka le od zunaj izdajalo, da mu manjka kakšen valj. V notranjosti dokaj dobro zadušen ropot motorčka pa je postal bolj prisoten le ob konkretnejšem pospeševanju. Trivaljni EcoBoost, ki je brnel pod pokrovom testnega B-MAX-a, je kljub temu, da ni prostorninsko večji od božične litrske plastenke Coca Cole, celo najmočnejša različica na ceniku (88kW). Zaradi turbo luknje je v najnižjih vrtljajih (do 1.500 vrtljajev) še dokaj anemičen, vendar kasneje ugodna krivulja navora ter funkcija »overboost« (trenutno povečanje navora s 170 na 200 Nm) poskrbita za dovolj prepričljive vsakodnevne premike. In če bi kakšen sivi panter, ki še ni uspel užiti čarov sodobnih miniaturnih turbobencinskih motorjev, še vedno pričakoval, da ga zaradi primerljivo majhne motorne prostornine, kot jo je imel v Yugu Koral 45, zopet pričakuje kakšna nepremičnina, bi se kar nekaj časa čudil, kdo za vraga mu je nalil v posodo za gorivo … kerozin.
In če se že Fordova Fiesta ponaša v svojem razredu z zelo uravnoteženimi voznimi lastnostmi, potem bi bilo malce čudaško pričakovati, da bi se pa napihnjena Fiesta obnašala na cesti kot … napihnjen balon. B-MAX se kljub majhnosti pelje kot avtomobil razreda višje. Zelo pohvalno! Le pri hitrejši vožnji po luknjastem cestišču ga izda krajša medosna razdalja, ko avtomobil ne zmore požreti vseh zaporednih cestnih neravnin. Odlična je komunikativnost volanskega mehanizma, stvar navade pa pomeni le dokajšnja servo ojačanost ob manevriranju na mestu. Kar pa bi sicer znale ceniti šibke ročice psihično razrvanih mater pri iskanju prostega parkirnega mesta okrog vrtca.
Chanometrov stric iz ozadja
Končno je bil popolnoma zadovoljen. Iz ozadja ni več prihajalo nerganje ter zajedljive pripombe o nesposobnosti ustvarjalcev, kar je bilo moč slišati celo pri Hyundajevem ix20 ali Kijini Vengi. Prileten stric je namreč končno lahko brez večjih težav splezal v avtomobil, povsem brez bojazni, da bi ga ob plezanju vanj doletel išias in revmatoidni artritis. Naenkrat! Prileten stric, sedeč na zadnjem sedežu Fordovega B MAX-a, je bil končno zadovoljèn.
Sproščujoča in pomirjujoča tišina na zadnji klopi pa me je navedla k razmišljanju, da, poleg Donata Mg, tudi B-MAX odpira … za zdravje.
* Be Max (angl.)
Tekst in foto: Chan
Več o Fordovem B-MAX-u na uradni strani.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen