Le nasmeh je bolj grenak
Vendar je bilo prav to moč doživeti ter opaziti dokaj grenke nasmehe Volkswagnovih mož ob ogledu novega i30 na lanskem frankfurtskem salonu. Ob ogledu vsem poznanega video posnetka se je marsikateremu »pravoverniku« v grlu prav pošteno zataknil košček Weißwursta (na obeh straneh Karavank sicer košček kranjske klobase), kar je le s težavo poplaknil s požirkom hladnega piva. Teoretiki zarot so znali v pričujočem posnetku takoj odkriti prevaro ter pričeli na ves glas razlagati, češ da se takoj opazi, kako so se v Volkswagnove velmože našemili korejski igralci, ki so se hkrati naučili brezhibne nemščine v strogo varovanih sobanah Hyundajevega razvojnega centra v Rüsselsheimu.
Ob prvem ogledu najnovejše, druge generacije Hyundajevega modela i30, pa ni potrebno razkriti nobene nove teorije zarote, da bi ugotovili, da je avtomobil preprosto – lep. Če se fluidne skulpture ne bi branila nobena bolj renomirana znamka, pa bi se vsaj plastičnih »radkap« na testnem primerku, ki delujejo ob všečnih oblinah malce, milo rečeno, otožno. Kot če bi na noge prelestne Heidi Klum nataknili pošvedrane “fejk” Crocse v živo roza barvi. Ok, še vedno deluje in je vredna greha, ampak … vrag je v detajlih!
Kritiki vsega vzhodnega in patetični evropofili so brž našli tolažbo v informaciji, da je bil avtomobil zasnovan, razvit in zrisan v samem osrčju avtomobilizma, sredi Hessenskih poljan, ter da ga sedaj izdelujejo nedaleč stran na Češkem. A taisti kritiki slutijo, da Korejci s svetlobno hitrostjo dohitevajo ter tudi že prehitevajo evropske proizvajalce, kar je nakazala in s prodajnimi številkami dokazala že prva generacija korejskega Golfa. Ob slabi tolažbi tako ostaja njihov nasmeh vse bolj grenak. Kot vsem nam ob ogledu resničnostnega šova Reševanje NLB.
Hofer(izmi)
Še do nedavnega so korejski avtomobili znali delovati kot Hoferjeve trgovine. Ponujali so vse tisto, kar povprečen človek potrebuje. Nič več in nič manj. Nobenih pregrešno dragih francoskih sirčkov iz Leclerca. Nobenih račjih paštet iz Mercatorja. Vsega skupaj tri različne okuse sladoleda, pa še ti po vsej verjetnosti združeni v Planico. Saj ne, da bi bilo s Hoferjem kaj narobe, vendar si je za boljši priokus vendarle kdaj pa kdaj potrebno privoščiti tudi kakšen pregrešen priboljšek. In če je prejšnja generacija modela i30 že znala dodati na sladoled ščepec mandljev ter kakšno kapljico čokoladnega preliva, pa dobi v notranjosti najnovejše generacije človek občutek, kot da je pošteno zgrešil vhod v Hoferjevo trgovino.
Povprečnega evropofila bi lahko brez skrbi prepričal, da, zaradi odlične ergonomije, skorajda perfektnega voznikovega položaja za volanom ter kakovostnih materialov, sedi vsaj v kakšnem Oplu. Če ga ne bi že zaradi modre osvetlitve merilnikov in zaslonov poskušal “prinesti okrog”, da sedi vsaj v Volkswagnu. A tudi to ne bi uspelo, saj postaja Hyundajev notranji dizajn čedalje bolj samosvoj in prepoznaven, brez oblikovnih asociacij na ostale proizvajalce, kar se je še do nedavnega vsakodnevno očitalo korejskim proizvajalcem. Govoriti o kakšnem kopiranju bi bilo tako skoraj bolj neumestno, kot se pripeljati pred znano ljubljansko diskoteko s petnajst let starim Hyundai Accentom, z namenom preživeti strastno noč v skupnem objemu treh »pleh« punc.
Še vedno pa je moč v njegovi notranjosti odkriti kakšen poceni »hoferizem«, kot je avtomatski pomik le in samo voznikovega okna. Pa še to samo navzdol. Domislica, vredna par krepkih in sočnih, ko se mora voznik na kakšni italijanski avtocestni cestninski postaji, v konkretni poletni plohi, s plejado živčnih in trobečih »ferragostnih Lahov« za hrbtom ter s kupom evrskega drobiža v rokah, še dodatno ubadati s tiščanjem gumba za zapiranje stekla.
Tudi zadnji bodo prvi …
… sem se po bežnem ogledu tehničnih podatkov testnega Hyundaja, tokrat povsem z dna motorne lestvice, pričel prav po biblijsko tolažiti. Medtem ko sem pričel v bližnjem fitnesu krepiti desno stopalo ter se pripravljal na brutalno pritiskanje na stopalko za plin, sem kaj kmalu povsem obmolknil. V vsakdanjem mestnem vrvežu se je namreč motor(ček) 1.4 z »le« 99 konji izkazal za povsem dovoljšnjega, k čemur pripomorejo tudi dobro izračunana razmerja 6-stopenjskega menjalnika. In ko sem že mislil, da bi se lahko zgodba dokaj žalostno končala na kakšnem konkretnejšem avtocestnem vzponu, je Hyundai še vedno kazal dokaj veliko veselja z vztrajanjem pri najvišji dovoljeni hitrosti. Nestresna relacijska vožnja na magistralkah je znala razveseljevati z dokaj ugodno porabo (6,4 l/100km) ter hkrati jeziti kvazi japije, katerim je hitrostna omejitev na taistih magistralkah ekvivalentna njihovemu IQ ter katerim zna pogled na Hyundajev emblem na maski avtomobila povzročati akutni gastritis.
Povsem v razredno povprečje pa je Hyundajev i30 moč umestiti pri voznih lastnostih. Do najboljših v »golfovem« razredu mu morda manjka še kakšna manjša dodelava, ki pa je že (samoumevno) opazna v primerjavi s prvo generacijo. Kljub temu se ponaša z udobnim, a ne premehkim podvozjem ter zadovoljivo komunikativnim volanom. Ravno pri slednjem se nemški korejec (ali če želite germiniziran daljnjevzhodnež) že med serijsko opremo ponaša tudi s tristopenjsko nastavitvijo trdote volanskega mehanizma (COMFORT, NORMAL, SPORT). Slednja pogruntavščina je sicer človeku zanimiva približno toliko časa, kot ogled lepotic pri zadnjem izboru za Miss sveta. Na začetku si še otroško radoživ, potem pa kaj kmalu pozabiš na vse skupaj.
Chanometer
Pri korejskih avtomobilih smo se še donedavna spraševali, kolikšen je vpliv različnosti naših percepcij, ko smo morda zaradi nižje cene avtomobila takoj oprostili posamezne malenkosti. Ter zaradi (ne)primerne umeščenosti korejcev med cenene znamke znali biti bolj očarani nad razvojem, kot pri kakšnem bolj renomiranemu proizvajalcu.
In če so se podobne misli še porajale pri prvi generaciji i30, pa z zadnjim modelom že prepričujejo tudi najbolj zagrizene avtomobilske fundamentaliste. Konkurenco še vedno napadajo z zanimivimi cenami, čeprav ne več toliko »hofrovsko« akcijskimi. Še najbolj zanimiva pa bo neposredna primerjava z novo generacijo Kiinega Cee’da.
Svet se obrača na glavo. Ko smo povsem samoumevno pričakovali, da bodo za vsakodnevne premike Big Mac prekomernih Američanov zadoščali samo še dvanajstvaljni poltovornjaški monstrumi, pa le te zadane hibridna mrzlica. In ko smo bili že stoodstotno prepričani, da Nemci nikakor nimajo smisla za humor, pa na svet spravijo … BMW X6. In nenazadnje sem nedolgo tega že po prvem polčasu opazil malenkost razmrščeno Cristianovo pričesko …
Več o i30 na uradni spletni strani.
Tekst in foto: Chan
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Hyundai i30 1.4 CVVT Comfort – Na glavo obrnjen svet"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
medo safety … :-p
ampak ribiska oprema namesto el. odpiranja zadnjih stekel, pa ni ravno najbolj po godu medotu, a ne…al je to bolj child safety? 😀
Odlično napisano!