Kadar steče beseda o upokojevanju vrhunskih športnikov, je največkrat slišati nasvet, da naj se ti poslovijo, ko so na vrhuncu moči. Takrat namreč njegova ali njena zvezda sije najmočnejše in v spomin vseh se zapiše kot prvak/-inja, kot najboljši/-a svojega časa. Vsem je gotovo poznan vsaj en primer posameznika, ki je vztrajal in čakal, da zmogljivosti in rezultati padejo. Nekateri pa po upokojitvi na vrhuncu moči ocenjujejo, da se lahko celo še vrnejo nazaj in to tudi zares storijo. Nobeno presenečenje ni, da se je tovrstno početje v zgodovinskih zapisih v veliki večini primerov iz junaškega vztrajanja prelevilo v neumno trmarjenje. Povsem jasno je namreč, da se dokončna upokojitev v tovrstnih primerih na koncu zgodi samo zato, ker rezultati izostanejo in tudi posameznik ugotovi, da je nadaljne vztrajanje povsem nesmiselno.
Gre dobro v promet, a njegov čas je kljub temu prišel
No, za Mazdo6 druge generacije ta druga opcija nikakor ne bo držala. Model sicer že od leta 2002 naprej, ko je luč sveta ugledala prva generacija, beleži odlične prodajne rezultate. Kljub temu pa je za začetek leta 2013 napovedana že njena tretja izvedba. Preprosto je prišel tisti čas, ko je model že tako zrel (beri: star), da je večina najtesnejših tekmecev dovolj novejših in s tem tudi, vsaj na nekaterih področjih, zaznavno boljših, da je ohranitev dobrih prodajnih rezultatov postavljena pod velik vprašaj.
Zavijanje v okrasni papir z bleščicami
In kaj storiti, ko je tehnično avto sicer še vedno zelo na visoki ravni, a je že nevarno »osivel«? Preprosto, oviješ ga v z bleščicami posut okrasni papir. No, v primeru avtomobilov se to seveda zgodi tako, da jih založijo z dodatno opremo, ki so jo včasih mastno zaračunavali, zdaj pa jo pač ponudijo za drobiž. Ni greh, da tako obložen avto ostane zanimiv trgu vsaj še za nekaj časa. Pri Mazdi so to pri Šestici v odhajanju storili s pomočjo bogatega paketa opreme Takumi. Ne želim se pretirano spuščati v podrobnosti tega paketa, zato bom izluščil iz njega samo nekaj omembe vrednih postavk: tipala za pomoč pri parkiranju spredaj in zadaj, tipalo za dež, ogrevana prednja sedeža, radijski sprejemnik z vgrajenim navigacijskim sistemom Tom-Tom, CD predvajalnikom in Bluetooth vmesnikom za prostoročno telefoniranje.
Spet omejena ponudba
Zanimiva je primerjava, ko pogojujejo najmočnejše motorje z najbogatejšimi paketi opreme, saj so v primeru paketa Takumi naredili ravno obratno. Tega so tokrat rezervirali samo za najšibkejšega turbodizla ter dvolitrskega bencinarja. Odločitev se mi po eni strani zdi logična, saj bodo s tem pomagali prodaji modelov, ki imajo največ tržnega potenciala, a je tudi res, da omejevanje zgolj na dva motorja odbija vse tiste, ki bi si želeli nekaj več razvajanja tudi v kombinaciji s kakšnim drugim motorjem.
Motor 2.2 MZR-CD129 čaka na Skyactiv “tretma”
2,2-litrski turbodizel je v Šestici še naprej na voljo v treh različicah, od katerih smo imeli tokrat na testu edino, ki jo je moč dobiti v kombinaciji s paketom Takumi, torej najšibkejšo 95-kilovatno. Točno ta motor se je pred časom že izkazal z varčnostjo, prožnostjo ter dobro, ne pa tudi izvrstno kultiviranostjo. Z lahkoto zapišem, da se štirivaljni CD129 med sebi podobnimi še vedno z lahkoto uvršča v zgornjo polovico, zaradi nekaterih malih zamer pa ne tudi povsem v vrh. Tako mi je recimo blizu njegova dobra odzivnost na ukaze voznikove desne noge, zelo ugodna poraba goriva, rahlo se zatakne le pri kultiviranosti motornega teka. Slednji sicer nad 1.500 vrt/min nimam kaj dosti očitati, saj postreže z zgledno mirnostjo in uglajenostjo teka, žal pa pod to mejo spokojnost zmoti robat tek štirivaljnika. Ne razumite me narobe. Zadeva še zdaleč ni kritično groba ali nesprejemljivo glasna, da bi s tem zapisom želel odgnati potencialne kupce, a napredek je, glede na tekmece, potreben in verjamem, da ga bomo že čez nekaj mesecev tudi lahko preizkusili v podobi nove Šestice in motorjev generacije Skyactiv.
Šest dolgih
Kar je bilo že pred časom opisano, velja še naprej. Najšibkejši turbodizel v Šestici je sparjen s kombinacijo menjalnika in diferenciala, ki postrežeta z najtežjimi končnimi prestavnimi razmerji. To pomeni v povprečju manj motornih vrtljajev kot pri močnejših motorjih in s tem tudi ugodnejšo porabo goriva. Morda bi kdo ob tem pomislil, da je vstopna turbodizelska različica zaradi najskromnejše zaloge moči in dolgih prestavnih razmerij počasna in anemična, a temu ni tako. Mazda6 Sport Combi 2.2 CD129 je lahko po potrebi zelo poskočen in hiter družinski avto. Za nekaj dodatnega dobrega občutka med uporabo pa pri tem poskrbi menjalniška drobovina, ki brez težav »prežveči« tudi hitrejša in agresivnejša pretikanja. Res pa je, da malo več pozornosti in odločnosti pri gibih kljub temu ne bo odveč, saj se lahko v nasprotnem primeru zgodi, da z ročico zgrešite iskano prestavo.
Visoka stopnja udobja? Zagotovljena!
Šestica se že od prve generacije naprej ponaša z zelo dobrim kompromisom med dinamiko in udobjem vožnje. Osebno sicer menim, da se v nekaterih podrobnostih ta kompromis sicer rahlo bolj nagiba k dinamiki kot udobju, a tokratni primerek je še enkrat dokazal, da tudi kolesa z nekoliko bolj nizkopresečnimi pnevmatikami vzmetenja ne zmorejo zmesti, saj je blaženje vseh vrst neravnin vedno učinkovito in nenaporno tudi na večurnih poteh. Vsem, ki se nameravajo s Šestico peljati tudi nekoliko bolj dinamično, pa le naslednje iztočnice: ugodno skromno prečno nagibanje karoserije med ovinki, visoko postavljena meja zdrsa, odziven in natančen volan, ob pretiravanju nagnjen k podkrmarjenju, ter nežno in učinkovito delujoč stabilizacijski DSC, ki je za piko na i še izklopljiv.
V zadnjih izdihljajih, a še vedno izredno dobra
Ni kaj. Mazda6 druge generacije tudi v sklepnem, petem letu »življenja« še naprej predstavlja dober paket avta, ki ga pestijo le redke nevšečnosti. Nekatere med njimi so stvar osebnega prepričanja oziroma pričakovanj, zopet druge so povsem objektivno merljive zamere. Te je konkurenca večinoma že uspela nadvladati, a verjamem, da jih bo tudi Mazda v tretji generaciji šestice. A če mislite, da je nakup druge generacije Šestice v tem trenutku nesmiseln, dodajam samo še nekaj naslednjih besed: Mazda6 je, četudi v zadnjih vzdihljajih, še vedno izredno dober in dodelan avto. Da bo življenje s tisto nekaj “sivine” v njenih genih še malo bolj znosno, pa bo nedvomno poskrbel zanimiv in bogato založen paket opreme Takumi.
Več o Mazdi6 Takumi si lahko prebere na uradni strani.
Besedilo Peter Humar Fotografije Peter Humar
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Mazda6 Sportcombi 2.2 CD129 Takumi – Na vrhuncu moči"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Zunanjost mi je že od začetka pedrska, notranjost je sprejemljiva. Bila bi več kot to, če bi bil osrednji kokpit sestavljen iz bolj zanimivih gumbov. Povprečno vse skupaj..
xenon, lepši gumbi za ogrevanje sedežev, bolj resni gumbi za klimo in čipiranje, pa je stroj 1A!
manjka samo še xenon, in to je to, pa še cena ni pretirana.