Your move, Prius.
Električni avto so zabavni zaradi simpatičnih pospeškov in »stalnega« navora. Električni avti so zabavni zaradi svoje izstopajoče oblike. Električni avti pa so tudi dolgočasni na cesti zaradi pretiranega poudarka na ekologiji in varčnosti, kar »ubije« vso zabavo. Ob vožnji skozi ovinke ostane le še spomin na stare bencinske čase in prestavljanje navzdol, tudi v drugo, če je bilo treba. Vse spomine razblini pogled na armaturno ploščo s prikazovalniki, ki pohvalijo tvojo varčno vožnjo in povejo koliko energije ti je še ostalo.
Pa Ampera? Če je že športen design, je športno tudi podvozje? O ja, ves ta navor, ki ga elektro motor spravi preko koles na asfalt, dela preglavice ESP-ju in v ovinkih redno utripa lučka. Kljub bolj vlažnemu cestišču v pozno jesenskih dneh, ko je ESP še bolj aktiven, pa ostaja v stabilna in se drži zahtevane smeri. Seveda, saj je serijsko obuta v široke Michelinke dimenzija na katerih piše 215/55 R17. Le ena dodatna zadrega v primerjavi z bencinskim motorjem: tukaj lahko v poletnih mesecih namesto gromenja motorja slišiš čričke. Hm?!
Ko zmanjka, gre naprej
Roko na srce, niso izbrali pravih baterij. Avtonomen električni doseg je borih 42 kilometrov. Pri povprečni vožnji seveda, ob povprečni hitrosti 50km/h. Zakaj borih? Ker traja skoraj 6 ur, da na domači vtičnici napolnimo rezervoar in ker to v Sloveniji zadošča skoraj le za mestno vožnjo. Pa se nas kar nekaj v službo pelje več kot 20 km daleč. Obenem polnjenje ni vedno povsem trivialno. Polnilnic še ni dovolj, da bi pustil avto tam brez problema.
In ko zmanjka elektrike, Ampera mirno preklopi na bencinski motor. Čisto tako, mimogrede, brez kakšnih posebnih opozoril. Na avtocesti enostavno ne opaziš, kdaj se je zamenjal lonec, iz katerega se srka energija. A bencinski motor služi le kot generator, še vedno se pelješ na električno gnana kolesa. In to je tisto, kar dela tega eko frika posebnega.
Dobra stran je seveda nezmanjšan navor in vse prednosti električnih motorjev. Slaba stran pa neobičajno čuden ropot motorja. Ko se tako po mestu voziš z uporabo generatorja, lahko ob čisto počasni vožnji ta iz nekega razloga navije obrate v višave – no, pozornost pa dobiš. A ti je tudi drugače ne manjka. Ne le tišina in hupa za pešce, tudi sama oblika zbuja zanimanje in obrača glave.
Eko poraba
Če se nekateri pritožujejo nad težavnostjo izračuna porabe za električna vozila, je tu dodan še en faktor. Hja, prvih 100 km lahko brez problema prevoziš s porabo 3 litrov. Seveda pa ob daljši vožnji ta raste. Da jo zmanjšaš, pomaga hiter (no ja, 6-urni) priklop na električno omrežje. A če vzamem samo porabo generatorja, ta hitro doseže in preseže 7 litrov, če si zaželiš malo zabave in izkoristiti, kar ti ponuja.
Pred nakupom priporočam nekoliko daljši pogovor pri trgovcih. Omogočajo namreč pregled vaše napeljave v prostoru, kjer bo polnilno mesto. Meni je na primer med polnjenjem dvakrat zmanjkalo elektrike v celi hiši. Se zgodi, preveč porabnikov naenkrat na isti vodih. Ob nakupu dodajo še par drugih ugodnosti, poleg državne subvencije v višini 4.000 evrov.
Futurističen, ne samo navzven
Tukaj se marsikdo ne bo strinjal z mano, a meni se zdi notranjost res kul. Ni sicer nekih presežkov, še vedno je volan nameščen zgoraj, stopalke pa spodaj. A všeč mi je velik ekran pred volanom. Enako kot ekran na dotik na sredini. In še sredinska konzola, ki ločuje prostor med voznikom in sopotnikom. V predalček pred menjalnikom se lepo pospravi 7-palčna tablica. Malenkost bele barve na sedežih pa povsem spremeni notranjost
Kljub super počutju na kratkih relacijah (tudi sopotnikov sedež je odličen), pri daljših poteh vseeno postane malo mučno. Čeprav je sedež dovolj udoben, vsako uro zlezeš dva centimetra nižje in čakaš na cilj. Je pa povsem dovolj prostora za noge zadaj, a le za dva potnika, zaradi baterije v obiliki črke T.
Manjka …
Če odmislim manjko petega sedeža, so me najbolj zmotili brisalci. Pri vsej tej elektroniki senzor za dež ni znal pomagati. Velik ekran, ki je povrh vsega občutljiv na dotik, bi lahko dobil GPS in pa še kakšno malenkost pri prilagajanju prikaza. Hja, pa večtočkovna klima in … No ja, vsekakor bi po hitrem postopku odstranil »soft touch« gumbe za upravljanje z nastavitvami in radiom.
Šment Opel / GM, si me razočaral ali sem samo preveč pričakoval? Vsekakor sem navdušen nad elektromotorjem in lego na cesti. Na testu smo že imeli malčka iOn-a, ki pa je bolj mestno prevozno sredstvo (sicer s precej večjim dosegom) in se z Ampero ne more primerjati. Tokrat je bila vožnja eksplozivna in zabavna. A električno kratka.
Poraja se še vprašanje: se splača? Kljub subvenciji bi za testni model moral odšteti 40 tisočakov. Odgovor tu ni enostaven. Če vtičnice ni blizu parkirnega prostora, potem nima smisla. Če dnevno prevoziš manj kot 40 kilometrov ali pa uporabiš vse trike in nasvete Opla kako še podaljšati ta doseg, potem pa že mogoče. za konec pa lahko pohvalim še posebej fin trik, pri katerem ni potrebno začeti s polnjenjem takoj po priklopu na 230 V. Za vsak dan posebej namreč lahko programiramo uro začetka polnjenja in tako lepo počakamo na cenejšo tarifo. Evro na evro, Ampera?
Več o Opel Amperi pa na uradni strani
Tekst, foto: Pete
*GM – General Motors
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Opel Ampera E–Pioneer Edition – Zvok tišine in ležečih policajev"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Sem za avtomobile, ki jih poganja elektrika, vendar za 30k€ dobiš zmogljivejši, večji,…avto za 14k€ je pa tudi nekaj goriva. Cene so zaenkrat še prevelike.
@igork: Se strinjam. Čeprav tole opravlja svojo nalogo skrivanja vsebine, bi bil kak rolo precej bolj primerna izbira.
Za tako ceno avta, bi si pa Opel lahko omislili eno normalno polico ali pa rolo v prtljažniku, to kar je videt na sliki je prav ceneno,…