Od kod izhaja ime GT86?
Pri Toyoti so izredno ponosni na svoj športni oddelek, ki že več desetletij navdušuje množice s svojimi izdelki. GT86 črpa svoje adute iz dolge dediščine vozil, ki so imela motor nameščen spredaj in pogon zadaj. Eden izmed njih je tudi čudoviti 2000GT na katerega se opira videz GT86 in najboljši kompaktni športni štirisedežnik AE86 po katerem je GT86 dobila svoje ime. Pri oblikovanju notranjosti pa je imela velik vpliv še ena legenda – MkI MR2. Hvale vredno, gospod Akio Toyoda!
Motorni prostor gosti legendarni dvolitrski bokserski motor, ki proizvede skoraj dvesto razigranih konjičev. Zaradi svoje zasnove je postavljen nizko in bolj zadaj. Kljub trendu vgrajevanja turbinskih puhal, so v GT86 vgradili atmosferski motor z direktnim vbrizgom. S tem so se odrekli višji končni hitrosti in norim pospeškom, a pridobili na prvinskem občutku med samo vožnjo. Vsekakor pravilna odločitev, saj bi z vgrajenim turbinskim puhalom ubili značaj in čar športne GT86. Sledi še pohvala menjalniku, ki s svojimi kratkimi in natančnimi hodi navduši še tako zahtevnega voznika.
Pozor! Huligan na cesti!
Če bi moral opisati vožnjo z eno samo besedo, bi bila ta zagotovo ”zabava”. Z nizkim položajem sedenja, odlično uravnoteženim volanskim mehanizmom in naravnost fantastično odzivno pedalko za plin je vožnja razburljiva in predvsem adrenalinska. GT86 ne popušča in s svojo odličnim podvozjem vozniku dopušča tudi manjše napake. Zaradi svoje odlične zasnove je GT86 primerna tudi za popolne začetnike pri drsenju skozi zavoje.
A dejstvo, ki ga marsikdo spregleda in je hkrati zelo pomembno je, da se GT86 navsezadnje ne spravi tako z lahkoto ”pošrek”. Razočaranje, ki ga bodo deležni nadobudni dirkači, ko jim kljub polnemu plinu in izklopljenim elektronskim pomagalom nikakor ne bo uspelo drseti skozi zavoje, bo veliko. V tišini bodo vrnili ključe in presedlali na bolj kulturne športnike s prednjim pogonom.
Ne zavedajoč se svoje nepoučenosti, bodo na hitro sklenili, da je GT86 zanič avto. Zakaj? Ker povsod piše, da je to najboljši športni avto in da je drsenje z njim skozi ovinke prekleto lahko. A realnost je drugačna, saj je za poln izkoristek potenciala GT86 še vedno potrebno nekaj znanja in spretnosti. Primerljivi tekmeci, ki nudijo takšno mero zabave in užitka, so Porsche Cayman, BMW M3 in seveda brat dvojček BRZ. Toda hkrati so to tudi težko ukrotljive zverine, ki jih običajni vozniki ne zmorejo peljati na robu zmogljivosti, kot to lahko počneš z GT86. Ravno zato je lahko GT86 odličen uvod in najboljša priložnost za učenje ter prilagajanje na avto z zadnjim pogonom. Požre napake voznika, hkrati pa mu omogoči izvrstno vozniško izkušnjo, ko je nanjo pripravljen.
Tisti srečneži, ki pa že poznajo meje, sposobnosti in predvsem prednosti zadnjega pogona, bodo v vožnji naravnost uživali. Ravno zato je GT86 edina izbira v tem cenovnem segmentu, segmentu ”rekreativnega” voznika, ki še dovoljuje zabavo in hkrati ni preveč zahtevna tako za normalno kot tudi za hitro vožnjo.
Turbina: da ali ne?
Vprašanje, ki buri duhove. Zagovorniki starejše generacije vsekakor podpirajo izbiro agregata brez turbine. D-4S z direktnim vbrizgom je že legendaren motor in marsikateri ljubitelj si ne predstavlja športne Toyote brez njega. In prav je tako. Voznik med vožnjo vsekakor doživi več razburljivosti in adrenalina, hkrati pa je GT86 pridobila na karakterju. Ko se motor zavrti na 7.500 obratov, se ti postavijo pokonci tudi najbolj sramežljive dlake, srčni utrip se nevarno dvigne in dlani se začnejo potiti. Zadetek v polno!
Vendar ima izbira atmosferskega motorja tudi slabe strani. Poleg visokega izpusta CO2 ter višje porabe (kupca GT86 verjetno to ne skrbi pretirano) je težava še, da navsezadnje avto ni prav zelo hiter. Ravno zato je potrebno vseskozi pritiskati na pedal za plin in ga držati na visokih obratih. Za sedaj še vse pod nadzorom, si mislite. A ko drviš skozi zavoje s povečano hitrostjo ter z obrati gladko nad pet tisoč, medtem ko ne veš, kaj te čaka v naslednjem zavoju, si ne upaš brezglavo pritiskati na pedalko za plin. Kljub enostavnosti pri upravljanju vozila je namreč hkrati potrebna velika mera izkušenosti in znanja za vožnjo, za katero je prvotno namenjena.
Špartanska notranjost primerna značaju
Ko zdrsneš v črne školjkaste sedeže, imaš občutek, da sediš skoraj že na asfaltu. Z rdečimi šivi poživljena notranjost je videti špartansko in poudarja športen značaj. Gumbov ni na pretek, vse je skrbno premišljeno in ima svoj namen. Volanski obroč je odličen – ravno prav velik in odličnega oprijema. Že zaradi nizkega sedenja in izvrstnih sedežev ni potrebno še posebej poudarjati, da je položaj za volanom fenomenalen. Podobno žal ne morem trditi za zadnje sedeže. Ob idealni nastavitvi voznikovega sedeža je bilo zadaj prostora kake štiri centimetre, kar je premalo celo za prevoz otrok, kaj šele odrasle osebe.
GT86 je bila opremljena še z multimedijsko enoto, ki je nisem niti prižgal. Ob zvoku motorja, ki se ga sliši v notranjosti, bi bil greh poslušati glasbo namesto harmonije bokserskega motorja.
Zvezda je rojena
Raven podrobnosti, ki jih vsebuje, je naravnost neverjetna. GT86 se prevaža na Priusovih pnevmatikah (s tem še poudarijo in olajšajo drsenje zadka skozi zavoje), na volanskem obroču ni emblema Toyote temveč samo znak GT86, premer izpušnih cevi pa meri natanko 86 milimetrov. Ime pa se nanaša še na dolžino giba bata in širine vrtine, kjer deluje. Tako se še enkrat izkaže, da je bistvo v podrobnostih. Sem že omenil, da se pelje fantastično? Brez občutka okornosti spretno drsi skozi zavoje. Čistokrvni športnik, ki si zasluži ime in obliko svojih predhodnikov.
Odkar sem vrnil testno GT86 je minilo že kar nekaj časa, sam pa se vsak dan spomnim na najino druženje, uživanje in neizmerno zabavo. GT86, hvala!
Več na uradni strani.
Besedilo in foto: Gašper Pirman
*Stroj za driftanje
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Toyota GT86 – Drift Machine*"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
lep avtek