Pri Škodi se zavedajo, da bodo morali zopet pričeti ponujati vstopne, predvsem pa cenovno dosegljive manjše modele. Hkrati poudarek ni le na razvoju novih baterijsko-električnih modelov; motor na notranje zgorevanje naj bi še naprej igral pomembno vlogo, celo pri najmanjših modelih.
Vrzel v ponudbi
Ko so proizvajalci kot po tekočem traku ukinjali najmanjše modele, je nastala precejšnja vrzel v ponudbi. Kupci so bili primorani izbrati večje in dražje, povpraševanje po najmanjših avtomobilih pa se z leti znova povečuje. Pri Škodi preučujejo, ali bi zopet vstopili v segment mestnih modelov z baterijsko-električno opcijo, hkrati pa je vse bolj realen prihod Kylaqa – križanca z motorjem na notranje zgorevanje, ki je zaenkrat naprodaj izključno v Indiji. »Trenutno delamo na projektu, pri katerem razmišljamo o sestavljanju komponent iz različnih stroškovno učinkovitih virov,« je Klaus Zellmer, izvršni predsednik Škode, namignil, kaj se dogaja pri znamki. Potrdil je, da je Škoda na začetku sodelovala pri razvoju Volkswagnovega koncepta ID. Every1, ki bo razkrit prihodnje leto ter bo neposredna zamenjava za model Up!.
»Zaradi počasnejše rasti prodaje baterijsko-električnih vozil je Škoda v boljšem položaju, da še naprej ostane na trgu s Fabio, Scalo in Kamiqom, kjer imamo razumne marže, proizvodne zmogljivosti in znanje, ki je na trgu zelo dobro sprejeto. Znotraj skupine Volkswagen imamo znamko Volkswagen, ki lovi kupce na razvijajočem trgu mestnih baterijsko-električni vozil. Trenutno ta ni velik in marže so majhne,« je svoj vidik predstavil Zellmer.
Električne Fabie še ni pričakovati
Hkrati je za Autocar potrdil, da naj baterijsko-električne Fabie ne pričakujemo v tem desetletju. Bistveno bolj smiseln je prihod manjšega baterijsko-električnega modela s ceno okoli 25 tisoč evrov. Tukaj je Zellmer omenil Kylaq, ki v Indiji stane samo 9 tisoč evrov in je eden izmed potencialnih kandidatov za prihod na evropski trg.
Kylaq sloni na prilagojeni arhitekturi MQB A0, ki jo je Škoda pričela samostojno razvijati leta 2021. Na enaki arhitekturi slonita še križanec Kushaq in limuzina Slavia, ki sta prav tako naprodaj na indijskem trgu. »Če pogledate obliko in tehnologijo, končno obdelavo – ne vemo točno, ampak to je nekaj, kar bi lahko preučili v kombinaciji z izboljšanjem na evropske standarde,« se je za konec navezal na model Kylaq in ponudil še en vidik, zakaj bi model lahko zapeljal v Evropo. Cenovna razlika med njim in Fabio je več kot deset tisoč evrov, tudi z izboljšavami in nadgradnjami bi bila možnost zaslužka precejšnja.
Avtomobilizem.com (Foto: Škoda.)



Mnenja uporabnikov
6 komentarjev za "V Indiji stane 9 tisoč evrov: Škodo mika, da bi Kylaq pripeljala v Evropo"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
V Indiji stane 9 tisoč evrov, v Evropi pa že od 19990 dalje
za zastonjkarje je vse dobro
povpraševanje po najmanjših avtomobilih pa se z leti znova povečuje
Zgornji stavek bi bilo treba popraviti v:
ponudba najmanjših avtomobilov pa se z leti znova povečuje
Ker si ogromno ljudi ne more privoščit velikega avta …..
Ne povečuje se povpraševanje po najmanjših avtomobilih ampak se povečuje povpraševanje po cenejših avtomobilih… Kaj misliš…. kako “dobro” bi šla prodanja Škodinega Kamiqa za 25 ali 29 jurjev, če bi v salonu imeli tega praktično enako velikega Kylaga za 9-10 jurjev?
In misliš, da bi recimo Citroenov C5X v Evropi bil tako velik prodajni flop, če bi ga, tako kot na Kitajskem, v Evropi lahko kupili za 17-18 tisoč evrov in to z 175 konjskim štiricilindričnim motorjem in ne z 1.2 litrskim tricilindričnim mlinčkom?!
Avtomobili so za povprečnega evropejca ratali božjastno dragi, ne glede na vrsto pogona…. in na žalost bodo kmalu še malo dražji, saj EU zahteva, da imajo serijsko, poleg vse piskajoče elektronske ADAS “varnostne” navlake, še “črno skrinjico” in infrardečo kamero! Živel GSR2! ….
Namesto, da bi se potrudli usposobit ljudi obvladat vožnjo in vozilo, ki ga upravljajo, v avtomobile tlačimo vse več, vse dražjih sistemov, zaradi katerih jim tega ni več treba…
EU birokracija je leglo latentno brezposelnih in zato mora ustvarjati vtis, da nekaj dela. Pač, čista farsa! Konec koncev bi bilo bolje, da bi vsi avti imeli aktivni tempomat in opozorilo za mrtvi kot, ter, da bi bil avtomatski menjalnik cenovno dostopnejši kar bi bila tudi prednost za starejše voznike, ki so z ročnim menjalnikom manj spretni oz. nespretni.
Kar se pa tiče C5x pa sam menim, da je šlo za neresnost Stellantisa. Če VW lahko prodaja nove dizle ter 1.5 litrske motorje s štirimi cilindri, bi ga Stellantis lahko tudi vtaknil v C5x. Sicer pa boljše, da so ga pokopali, kot da bi ga pofejsliftali s ta novo značko s cenenim videzom…