Pnevmatike

V osnovi bi lahko pnevmatike razvrstili med zimske ter letne. Obstajajajo sicer tudi celosezonske (»all season«) pnevmatike, ki veljajo za nekakšen kompromis, bolj priljubljene pa so na drugi celinah. Profil celosezonskih pnevmatik je precej bolj kompliciran kot na primer pri letnih pnevmatikah, saj je namenjen tudi uporabi v hladnejših, zimskih dneh. V kolikor se srečujemo z nizkimi temperaturami in pogostim naletavanjem snega se tovrstne pnevmatike ne obnesejo najbolje in je zato bolje poseči po zimskih pnevmatikah. Uporaba zimskih ter letnih pnevmatih je seveda pogojena z letnim časom. Tekalna površina letne pnevmatike je pri nizkih temperaturah precej trda, zato je oprijem slabši, zavorna pot pa daljša. Nasprotno seveda drži za zimske pnevmatike; tekalna površina je mehkejša, zagotavlja dober oprijem, varnejšo in udobnejšo vožnjo, obraba pa se precej poveča na vročih podlagah, predvsem v poletnih dneh. Glede na naše podnebne razmere, je priporočljivo zimske pnevmatike zamenjati z letnimi takrat, ko temperatura pade po 7 stopinj Celzija. Ustrezne zimske pnevmatike na vseh štirih kolesih omogočajo varno in zanesljivo vožnjo, pri izbiri vseh pnevmatik pa je potrebno tudi razumevanje oznak na boku pnevmatike.

Posebno pozornost je potrebno nameniti predpisani velikosti pnevmatike, saj ob nepravilni izbiri lahko pride do odstopanja merilnika hitrosti, nasedanja pnevmatike, s tem pa seveda tudi poškodbe vozila samega. Na boku pnevmatike je torej zapisanih kar nekaj podatkov, najbolj izstopajoč je seveda podatek o širini, višini, velikosti, podatek o nosilnost ter dovoljenem hitrostnem razredu in seveda o namembnosti pnevmatike. Omenjen zapis zgleda nekako takole: 195/65 R15 91T M+S, pri čemer 195 pomeni širino pnevmatike v milimetrih, 65 pomeni višino pnevmatike v odstotkih glede na širino (65% od 195mm), (v kolikor ne oznake ni, ima pnevmatika privzeto širino, ki znaša 80 odstotkov od njene širine), R pomeni zgradbo nosilnega plašča (v tem primeru radialna), 15 pomeni velikost platišča v palcih (1 palec znaša 2.54 cantimetra), 91 označuje indeks nosilnosti, ki pove, kakšna je maksimalna obremenitev pnevmatike, T je oznaka hitrostnega razreda (v tem primeru je največja dovoljena hitrost 190 km/h), M+S pa je oznaka, ki jo lahko zasledimo na veliki večini zimskih pnevmatik ter označuje namen pnevmatike (Mud+Snow = blato+sneg). Pomemben podatek na boku pnevmatike je tudi podatek o datumu izdelave pnevmatike, zapisan s tremi ali štirimi, ponekod tudi s petimi ciframi ter obkrožen z elipso. Iz oznake 2502 je razvidno, da je bila pnevmatika izdelana v 25. tednu leta 2002. Podatek je koristen predvsem pri nakupu nove ali rabljene pnevmatike. Pnevmatike namenjene prodaji v Evropski uniji morajo na boku vsebovati oznako E v skladu z ECE normativi (na primer E4 027550).
V tabelah spodaj so navedeni vsi standarizirani hitrostni razredi ter oznake za največjo dovoljeno obtežbo posamezne pnevmatike:

Oznaka (simbol) – Največja dovoljena hitrost
N – 140 km/h
P – 150 km/h
Q – 160 km/h
R – 170 km/h
S – 180 km/h
T – 190 km/h
U – 200 km/h
H – 210 km/h
V – 240 km/h
W – 270 km/h
Y – 300 km/h
ZR – 240 km/h

Oznaka nosilnosti – Največja dovoljena obremenitev v kg
65 – 290, 66 – 300, 67 – 307, 68 – 315, 69 – 325, 70 – 335, 71 – 345, 72 – 355, 73 – 365, 74 – 375, 75 – 387, 76 – 400, 77 – 412, 78 – 425, 79 – 437, 80 – 450, 81 – 462, 82 – 475, 83 – 487, 84 – 500, 85 – 515, 86 – 530, 87 – 545, 88 – 560, 89 – 580, 90 – 600, 91 – 615, 92 – 630, 93 – 650, 94 – 670, 95 – 690, 96 – 710, 97 – 730, 98 – 750, 99 – 775, 100 – 800, 101 – 825, 102 – 850, 103 – 875, 104 – 900, 105 – 925, 106 – 950, 107 – 975, 108 – 1000, 109 – 1030, 110 – 1060, 111 – 1090, 112 – 1120, 113 – 1150, 114 – 1180, 115 – 1215, 116 – 1250, 117 – 1285, 118 – 1320, 119 – 1360

V primeru menjave pnevmatik za večje in širše je še posebej potrebno paziti, da ohranimo prvoten obseg oziroma največ nekje do 1 odstotek odstopanjaod prvotnega obsega. Obseg si lahko izračunamo tako, da višino gume pomnožimo z širino, rezultat še enkrat pomnožimo z dva (za vsako stran), nato pa prištejemo velikost, kjer premer v palcih pomnožimo z 2.54 mm). Če se sklicujemo na zgornji primer (195/65 R15), račun izgleda nekako takole:
((0.65 x 195 mm) x 2) + (15 x 25,4 mm) = 634,5 mm.
Vzemimo, da želimo te pnevmatike zamenjati z večjimi ter širšimi (225/45 R17):
((0,45 x 225 mm) x 2) + (17 x 25.4 mm) = 634,3 mm. Razlika je v tem primeru 0,03%, kar je seveda nadvse ugodno in odstopanja praktično skorajda ni.

Ob izbiranju pnevmatik se je poleg ustreznosti glede na vozilo potrebno zavedati, kakšno pnevmatiko sploh želimo, in kaj od nje pričakujemo. Nizkopresečne pnevmatike nudjjo v primerjavi z običajnimi več stikalne površine, boljši oprijem in vodljivost ter omogočajo ugodnejše zaviranje, so pa seveda bolj hrupne, manj udobne, kot tudi cenovno manj ugodne.

Življenska doba pnevmatike je najprej odvisna od obrabljenosti, starosti ter seveda vzdrževanja. Na obrabljenost močmo vpliva način vožnje, saj sunkovito pospeševanje ter zaviranje, razni udarci in padci, visoka hitrost skozi ovinke, ter nasploh hitra vožnja precej pripomorejo k hitrejšI obrabi ali celo poškodbam pnevmatike. Tudi starost je zelo ključnega pomena, saj se pnevmatike starajo tudi ob neuporabi. Optimalno prožnost pnevmatika izgubi nekje po treh letih, po petih ali pa šestih letih pa je pnevmatiko že zelo priporočljivo zamenjati ne glede na obrabo. Vsled varnosti je zelo pripročljivo zamenjati pnevmatike, ki imajo manj kot 1.6 milimetra globine profila, saj imajo tovrstne pnevmatike slabši oprijem cestišča, večjo možnost poškodb, daljšo zavorno pot, ob slabšem vremenu pa zaradi mokre podlage zelo oteženo vodljivost ter zaviranje. Pnevmatike kot same ne potrebujejo veliko vzdrževanje, le dobršno mero skrbnosti. Redno je namreč potrebno preverjati tlak, saj premajhen tlak povzroča prekomerno upogibanje in segrevanje pnevmatike, neenakomerno obrabljene robove, posledično pa to pomeni neprimerno obrabo in povišano porabo goriva. Tlak je priporočljivo preverjati vsaj enkrat do dvakrat mesecno pri hladni pnevmatiki upoštevajoč navodila proizvajalca, pametno pa je uporabljati tudi zaščitne kapice pri ventilih in jih tako zaščititi pred odvečno umazanijo. Pozornost je treba nameniti tudi preobremenjenosti, saj je pnevmatika sposobna prenašati največjo dovoljeno obremenitev le ob primernemu zračnemu tlaku. Pri čIščenju se je modro izogibati intenzivnim čistilnim sredstvom, bencinu ali detergentom.
Za skladiščenje pnevmatik je pomembno, da je prostor suh ter hladen, položaj pnevmatik pa takšen, da je moč preprečiti kakršnokoli deformacijo zaradi daljšega mirovanja.