Novice

Avtomobil je tehnično napreden.

Drži. A ne v celoti.

Paket varnosti, ki ga dobimo z novim avtomobilom, je izjemno napredoval. Infozabavni sistemi tudi. Pa drugo?


Avtomobil v širšem pomenu besede že stoletje ni neka postranska zadeva. Daleč od tega! Je močna industrija, ki v marsičem vleče splošen napredek ali pa mu vsaj sledi tik za petami. Pa vendar se pri vsem skupaj marsikaj zdi tudi naravnost čudno.


Človek bi upravičeno pričakoval, da bo takšna stvar, kot je avtomobil, na vseh področjih napredovala enakomerno. Pa ne.

Brez dvoma drži, da osnovna tehnika (pogon, podvozje) napreduje enakomerno. Ne ves čas z enako hitrostjo, ker je to pač odvisno od zunanjih zahtev (predpisi), trenutnega tehničnega znanja in zmožnosti (novi izumi, iznajdbe in rešitve), navsezadnje pa tudi od časa, ki ga gledamo – kupci s(m)o bili nekoč manj željni novosti kot danes.

O varnosti danes ne bi na dolgo. Začela se je s prvim avtomobilom (zavore, svetila), počasi napredovala, potem pa ob prelomu iz 80. v 90. leta prejšnjega stoletja skokovito dosegla današnje – odlično – stanje.

Tudi o infozabavnih sistemih tule ne bi preveč. Avtomobil bolj ali manj zvesto sledi ponudnikom elektronskih igrač: avdio sistemov, prenosnih telefonov, navigacijskih sistemov. In splošnega napredka elektronike. Problem je v “malih” stvareh.

Digitalni merilniki: na fotografiji eden boljših primerov izkoristka potenciala, nekateri pa so le ''kopije'' klasičnih mehanskih merilnikov.
Digitalni merilniki: na fotografiji eden boljših primerov izkoristka potenciala, nekateri pa so le ”kopije” klasičnih mehanskih merilnikov.

Nenadoma so se v avtomobilih začeli pojavljati digitalni merilniki in marketing jih prodaja kot svetovno novost. Ampak vse skupaj temelji na digitalnih zaslonih, kakršne je denimo urarska industrija poznala že v 70. letih prejšnjega stoletja in jih – tista resna – zavrgla že desetletje kasneje. Okej, zasloni so res od takrat napredovali, ampak še vedno so samo zasloni in na njih tisto, kar piše v programu elektronike. V resnici sicer drži, da lahko zdaj ti zasloni v avtomobilih prikažejo več podatkov, da je z gumbi moč (načelno preprosto, a ne vselej) spreminjati prikaze in da imajo navsezadnje tudi oblikovalci bolj proste roke. Ampak drži tudi, da so zasloni z vso programsko opremo vred cenejši od klasičnih mehanskih merilnikov. Kdo je torej tu (več) pridobil?

Ni trajalo dolgo, da so pionirji pri odkrivanju elektrike in njenih lastnosti ugotovili, da se vodnik (žica), skozi katerega teče električen tok, segrevajo. Že pred pol stoletja (ali več?) smo imeli zato lahko doma električne štedilnike. Avtomobili pa počasi.

Električno ogrevanje: ponujajo ga celo nekateri majhni avtomobili, a še vedno in še zdaleč ni standard avtomobilske industrije.
Električno ogrevanje: ponujajo ga celo nekateri majhni avtomobili, a še vedno in še zdaleč ni standard avtomobilske industrije.

Američani so prvi ugotovili, da je lahko prijetno pogreti sedež, to pa še vedno prihaja prav počasi v vse avtomobile. Še počasneje prihaja ogrevanje volanskega obroča. Poseben projekt očitno predstavlja (električno) gretje vetrobranskega stekla; Land Roverji ga imajo že nekaj časa, Fordi so ga “podedovali” z nakupom te znamke ob prelomu tisočletja, drugi pa – nič. Oziroma zelo malo. Tu in tam kakšen.

Pa je za vse skupaj potrebno le nekaj žice in stikalo. Torej malo denarja za razvoj in izdelavo. Pa toliko dobre volje to na koncu prinese.

Začuda je (spet od Američanov) dokaj hitro postala del serijske opreme klimatska naprava vse do najmanjših avtomobilov. Pa je, v nasprotju s prej omenjenim električnim gretjem, precej bolj kompleksna reč: treba je zasnovati celoten sistem, s kompresorjem vred, za vse skupaj najti prostor okoli motorja in v potniškem delu, stvar kombinirati s sistemom za zračenje in gretje, dodati tipke za upravljanje in pripadajoč sistem nadzora.

Pravite: električno gretje sedežev, volanskega obroča in vetrobranskega stekla je nekaj, kar je pogojeno geografsko – na bolj severne dežele. Hm. Pa je zato hlajenje (s klimatsko napravo) prav tako pogojeno na južne? Verjemite, vsi na Švedskem prodani avtomobili imajo klimatsko napravo in tudi na Siciliji šipe zmrzujejo.

Po čisto naključnem vrstnem redu in na kratko pa še nekaj anomalij.

  1. Mehanske rešitve
  • Predal pred sovoznikom s ključavnico: vedno bolj redek.
  • Predali za drobnarije in pijačo: zdaj so, zdaj jih ni. Če so, znajo biti tudi slabo uporabni.
  • Osvetlitev k nogam: samo v dražjih avtomobilih.
  • 12-voltne vtičnice: na zadnji klopi in v prtljažniku so še vedno redkost.
  • Zadnji brisalnik: pogosto samo prekinjen tek. Zakaj ne tudi neprekinjen?
  • Pranje kamer (za pomoč pri parkiranju): ne obstaja. Ko jih najbolj potrebuješ, so umazane. Voda je blizu, črpalke pa tudi.
  1. Električne in elektronske rešitve
  • PDC (akustičen pripomoček pri parkiranju): pogosto samo zadaj. Zakaj?
  • DAB (digitalni signal radijskih postaj): v Evropi je v etru že od srede 90. let. V avtomobile šele počasi prihaja.
  • BC (potovalni računalnik): pogosto je skop s podatki. A je vse samo program elektronike.
  • Ura: pogosto je majhna (majhne cifre) in/ali samo za voznika (v merilnikih).
  • Podatek o zunanji temperaturi: podobno kot ura.
  1. Rešitve, ki vsaj delno vplivajo tudi na varnost v prometu
  • Dnevne luči samo spredaj: zakaj? Le redki imajo tudi zadnje.
  • HUD (projicirni zaslon): samo v najdražjih. Z redkimi izjemami.

Morda se bere kot pikolovstvo, toda po drugi strani večina zapisanega ne zahteva veliko; niti dodatne mase, niti dodatnih elementov, kaj šele dodatnega razvoja novih področij tehnike. Vse je tu, samo nekdo bi moral malo bolj misliti.

Besedilo in foto: Vinko Kernc.

Mnenja uporabnikov

3 komentarjev za "Avtomobil je tehnično napreden."


Firediver
2 leta 4 meseci nazaj

Če odštejemo marketinške fore z opremljenostjo vozil še najbolj pogrešam neki user menu (brez priklopa na računalnik na servisu), da individualiziraš vse te dodatke z vklopom ali izklopom, BC pa dodatno še z vnašanjem korekcijskega faktorja za izračun povprečne porabe (da se na forumu ne bi preveč kregali glede tega).

pskoda
2 leta 4 meseci nazaj

Za popravek teh stvari rabiš tester. Tudi hitrost lahko prilagodiš. Meni osebno je to brezveze, da bi lahko v bcju te stvari popravljal. Bolj pametno bi bilo, ko zaradi odklopom določenih stvari rabiš tester, da jih ponovno kalibriraš

cashy
2 leta 4 meseci nazaj

gospod Vinko, saj mislijo – kako tako enostavne rešitve drago zaračunati kot luksuzno dodatno opremo? Namen avtomobilskega proizvajalca ni, da bo kupcu ponudil čim boljši avto za čim manj denarja, temveč se tako, kot povsod, goji kapitalistična logika – zaslužiti čim več denarja s čim manj vložka 🙂

 
Bentley bo z Bentaygo tekmoval v vzponu na Pikes Peak
Vse več avtomobilskih znamk preizkuša poslovni model naročnine