Novice

Bled, turistični biser z zeleno vizijo

Na Bledu so nas prijazno sprejeli, ko smo se tja napotili s karavano naših električnih avtomobilov v prvem električnem testu PRIMA. Lokacije nismo izbrali kar naključno, saj je Bled zavezan k ohranjanju svoje edinstvene podobe in se trudi za nenehne izboljšave, ki bodo pritegnile obiskovalce. Če se vrnemo k e-mobilnosti, pa ima Bled največ električnih polnilnic na prebivalca.

V stavbi Infocentra Triglavska roža Bled smo se srečali s predstavnikoma Turizma Bled, direktorjem Tomažem Rogljem in Romano Purkart, koordinatorko za zeleno mobilnost, ki sta z nami delila nekaj misli na temo razvoja Bleda kot izjemne turistične destinacije.

V lani sprejeti strategiji za obdobje 2018-2025 se v kar nekaj točkah v povezavi s trajnostnim razvojem Bleda dotikate tudi mobilnosti. V strategiji ste med drugim zapisali, da si želite podaljšati čas bivanja vaših gostov in pridobiti več gostov z višjimi dohodki, tudi na račun ekskluzivnosti lokacije. V katerih točkah vidite povezavo z mobilnostjo vaših gostov?

IMG_8659R. Purkart: V času od sprejetja strategije je bilo narejenih že precej stvari, dve novi parkirišči sta urejeni pri šoli in pri vrtcu, morda pa ste opazili tudi lamelni sistem usmerjevalnih tabel, ki bo prikazoval, katera parkirišča so še prosta (izpisano število prostih mest). Novo parkirišče bo nastalo tudi pri športnem parku (ob S obvoznici), predvsem za skupine, ki bodo želele le na Blejski grad, npr. avtobusi s turisti, ki obiščejo dve točki in gredo naprej. Lani smo odprli severno obvoznico, ki se izogne centru Bleda in tovrstnim obiskovalcem omogoči neposreden dostop do parkirišča, kjer vstopijo na avtobus in se odpeljejo na grad.

Naslednji pomemben projekt, ki ga neprestano postavljamo v ospredje, je južna obvoznica. Pri tem zaupamo vladi, Ministrstvu za infrastrukturo oz. ministrici Alenki Bratušek, ki nas je obiskala lani jeseni ter zagotovila, da bo potekala gradnja južne razbremenilne ceste po načrtih. Gre za cesto, ki jo Bled potrebuje tako nujno kot čist zrak in nas bo rešila prometa v smeri Bohinja; krožišče na Betinu bo preusmerilo promet od jezera. V trenutku, ko bosta severna in južna obvoznica sklenjeni, lahko zapremo jezersko skledo za promet – za vozila na bencin in naftne derivate. Sistem električnih polnilnic po Bledu je zgrajen, imamo jih največ na prebivalca.

Če imam pravilen podatek je javnih električnih polnilnic okrog 36? Kje so postavljene?

R. Purkart: Drži, 36 javnih polnilnic že imamo, še dve novi bosta na Petrolovem bencinskem servisu; poleg Petrolovih servisov so postavljene še ob hotelih, na parkirišču TIC, na centralnem parkirišču v središču Bleda, pod Festivalno dvorano …

Tudi v okviru občinske uprave razmišljate o preusmeritvi k e-mobilnosti?

2019-e-PRIMA-23T. Rogelj: Na Bledu imamo delovno skupino, kamor sta poleg Turizma vključeni še Infrastruktura (komunala) ter občina. V njej smo ravno v pogovorih, kako usklajeno pristopiti k zeleni mobilnosti. Namen je biti znanilec sprememb in enako možnost ponuditi okolju. Trenutno imamo tri sogovornike (podjetja) v Sloveniji, ki so najbolj kompetentna na tem področju , da bi se odločili za poslovni model, ki bi temeljil na souporabi vozil.

Nameravate to možnost ponuditi tudi obiskovalcem Bleda, enako kot na primer počnete s sistemom izposoje koles?

T. Rogelj: Naša želja je, da smo sami znanilci sprememb, hkrati pa ta vozila poleg zaposlenih uporabljajo tudi občani Bleda in gostje. Se pa tukaj seveda soočamo z obstoječimi omejitvami – vsi poslovni modeli še niso do konca razviti in bi v tem pogledu na Bledu pravzaprav orali ledino.

Ideja torej že obstaja: tudi gost, ki bo na Bled prišel z avtomobilom, avtobusom, letalom, bo lahko parkiral svoje vozilo in uporabljal vašo shemo prevozov.

R. Purkart: Gost, ki bi v Slovenijo pripotoval z letalom, bi ob rezervaciji nastanitve lahko hkrati rezerviral tudi električno vozila na letališču, se z njim pripeljal in ga uporabljal, potem pa se z njim vrnil na Brnik ali ga pustil v Bohinju oz. kje drugje. Nekoč v prihodnosti bo to urejeno, trenutno pa je žal tovrstno možnost nemogoče zagotoviti. Pogovarjali smo se tudi v smeri, da bi električen šolski avtobus v vmesnem času, ko ne prevaža otrok, krožil po celi občini med pomembnejšimi točkami (ZD, trgovine …) ter prevažal druge potnike. Trenutno se soočamo z različnimi omejitvami, a smo prepričani, da se bo sčasoma našla rešitev za vse naše ideje, ki bi jih radi uresničili.

Bled se verjetno težko samostojno sooča z vsemi izzivi, tu je najbrž potrebno določeno sodelovanje, tako z državo kot tudi s sosednjim Bohinjem. Koliko že sodelujete oziroma ali ste našli določene sinergije, usklajujete strategije…?

IMG_8656T. Rogelj: Seveda, več glav več ve, hkrati pa govorimo tudi o ekonomiji obsega. S kolegi v Bohinju, Kranjski gori, v Posočju se soočamo z enakimi temami. Gledano mednarodno pa smo člani skupine Alpski biseri (Alpine Pearls), združenja, ki je nastalo na osnovi t.i. soft mobility. Prednost sodelovanja v tovrstnem združenju je, da se pogovarjamo in izmenjujemo izkušnje. Bled je v tem pogledu nekoliko specifičen … Če pogledamo Werfenweng (A) kot primer kraja z dobro urejeno ekomobilnostjo, gre podobno kot pri nas na Jezerskem za zaprto območje – postaviš zapornico in dovoliš le uporabo električnih vozil, ni težave z ureditvijo. Vsi se na primer tudi spopadamo s tem, kako urediti problem zadnjega kilometra od železniške postaje – če si član Alpskih biserov, moraš imeti tudi železnico – ter si izmenjujemo mnenja in izkušnje. Za same bi bilo pretežko, zlasti ker ni zadosti znanja in ga moramo, tako kot izkušnje, združiti s kolegi.

Turizem je v prometnem smislu brez dvoma velika obremenitev za okolje, ki jo je potrebno na nek način urediti, da bi lahko ohranjali lokacijo v dobrem in celo odličnem stanju. Kako pa lokalni prebivalci sprejemajo vaše ideje glede ureditve mobilnosti v središču Bleda oziroma na kakšen način nameravate urediti njihov položaj? Bo na primer prebivalec Bleda, ki se bo odločil za nakup električnega avtomobila, dobil za to kakšno dodatno spodbudo, sploh če v neki dolgoročni viziji res nameravate onemogočiti prevoz v centru Bleda z avtomobili na klasične pogonske vire?

R. Purkart: To zadnje je sicer bolj stvar občine … Prepričana pa sem, da bo na mizi veliko možnosti, ko bo infrastruktura enkrat urejena. Najprej pa čakamo južno obvoznico, hkrati z njo se bo gradila tudi kolesarska povezava Bled-Bohinj. Ne vem, če se zavedate, kako zelo potrebujemo to kolesarsko stezo. Policisti blejske PP neprestano opozarjajo na nevarnosti, sploh v spomladanskem času, ko gredo kolesarji na cesto – ob cesti, kjer je hitrost omejena na 90 km/h, kolesar težko preživi nesrečo … To, da ta dva bisera še nista povezana s kolesarsko stezo, je popoln nesmisel! Ko bo enkrat zaključen še projekt južne obvoznice z omenjeno kolesarsko povezavo, bo imela občina veliko več možnosti in se bomo lahko pogovarjali o dodatnih temah. Ko lahko človeku nekaj ponudiš, urejeno infrastrukturo, lahko tudi npr. apeliraš na prebivalce glede uporabe električnih vozil in se pogovarjaš o drugih pogojih. Tako je na primer že danes uporaba koles v sistemu Green Ways za prebivalce Bleda s kartico za parkiranje brezplačna – in jih tudi v največjem obsegu uporabljajo. Treba je videti, kako bo šel razvoj v tej smeri, med ostalim so s tem povezani tudi naši prej omenjeni pogovori s potencialnimi partnerji, ki smo jih vprašali, kako si predstavljajo mobilnost čez 20 let …

T. Rogelj: En električen avto v delitveni shemi lahko zmanjša število avtomobilov za deset – če to deluje, ga vzameš, ko ga potrebuješ, namesto, da je večino časa parkiran. Sami to spodbujamo in ko bomo gostom omogočili brezplačen javni prevoz, ga bomo lahko v eni od prihodnjih faz ponudili tudi domačinom. Če daješ nek vzor v smislu spoštovanja okolja, se ljudje postopoma spremenijo. Morda naša generacija še ne, mlajše pa zagotovo. Že zdaj pa opažamo, da vse več gostov k nam prihaja brez lastnega avtomobila.

Kdaj naj bi bila torej zaključena južna obvoznica?

R. Purkart: Ministrica je obljubila, da se letos jeseni začne graditi krožišče (Betin), do 2022 pa bi morala biti končana. Gre sicer le za pet kilometrov ceste, ampak za primerjavo: če je severna obvoznica stala 4,2 mio evrov, stane projekt južne obvoznice 42 mio evrov na račun zahtevnejše gradnje, ki med drugim vključuje predore, galerije …

Besedilo: Urška Radolović. Foto: PRIMA.

Mnenja uporabnikov

Napiši prvo mnenje!


 
So bili Fordovi načrti glede uvedbe avtonomnih vozil preveč optimistični?
Audijeva vizija električno gnanega mestnega vozila