Novice

Ironija dizelskega paradoksa

Smo verjetno v času največjega vsesplošnega pregona dizelskih motorjev – padec prodaje je izjemen. Toda po spletu okoliščin mu kaže – dobro.

Skoraj vsaka človeška aktivnost se pozna na okolju in transport je brez dvoma eden tistih, ki okolje najbolj obremenjuje. Vse večje zavedanje negativnih vplivov na okolje je pricurljalo tudi v politiko in morali bi si misliti: k sreči. Ja. Človek se različno odziva na skrb za okolje – tako različno, da je težko vse zajeti v dveh stavkih. Imamo tudi takšne, ki svojo haciendo negujejo vse do striženja travice s škarjicami za nohte, mirno pa odvržejo star pralni stroj na Barje. In ravno zato mora biti očitno red postavljen z višje ravni.

Idealno bi bilo takole. Neobremenjeni (politično in osebno, torej tisti, ki ne stremijo k slavi) tehnični strokovnjaki podajo stanje in dve ali tri rešitve, ekonomisti na te rešitve dodajo svoj zorni kot, politiki pa – za isto mizo s strokovnjaki – izberejo smer. In jo uzakonijo.

Vemo pa, da je to slika iz Grimmove pravljice. Politika je šla v smeri najmanjšega odpora ali največjega zaslužka oziroma oboje. Ekologija je postala en nov molzni sesek.

Nekdo je slišal za globalno segrevanje in da je za to kriv človek oziroma njegov ogljikov dioksid (CO2) in to spoznanje se je razširilo preko cele oble ali vsaj tam, kjer to vsaj za silo razumejo. Saj ne, da je tu kaj narobe, problem je v tem, da je stanje prevedeno v preprosto linearno enačbo z eno neznanko.

Res je, da dizelski motor ni vzor čistega pogonskega stroja. A sveta ne bo uničil.
Res je, da dizelski motor ni vzor čistega pogonskega stroja. A sveta ne bo uničil.

Da bo še huje (in malha bolj polna), so vsega krivi avtomobili. Ne termoelektrarne (TEŠ6 …), ne letala (ki pogosto namerno odvržejo v zrak na desetine ton kerozina), ne ladje (te so sploh tovarne slabega vpliva na okolje), ne vlaki, ne tovornjaki, ampak avtomobili. Jasno, vedno se lažje spraviš na neorganizirano množico kot na velike lobije. In od začetka afere Dieselgate so to dizelski avtomobili.

Zdaj, ko je vse lepo okleščeno in izločen marsikateri izjemno pomembne dejavnik, je enačba res preprosta in linearna: dizelski motor v avtomobilu je kak.

Ironija je pa v tem, da dizelski motor zaradi znatno boljšega izkoristka spušča v okolje manj CO2 kot bencinski. Tu pa zdaj trčimo ob drugo vejo – avtomobilsko industrijo.

Tej so naložili penale, ko njihova prodajna flota porabi preveč CO2, zdaj je ta meja napovedana za 95 gramov na kilometer. Če se hočejo proizvajalci izogniti penalom ali jih vsaj omiliti, morajo:

  1. še izboljšati delovanje bencinskih motorjev (kar ni več lahko);
  2. prodati več električnih avtomobilov (kar je danes iz mnogih razlogov zelo težko);
  3. prodati več dizlov.

Če predpostavimo, da je delovanje v smislu osredotočanja na CO2 za naš planetek edino pravilno in zveličavno, se je dizelski motor ujel v paradoks. V resnici je pa stvar precej drugačna, ker avtomobilski dizel sveta ne bo ne rešil, ne pogubil, poleg tega pa je onstran izvajanja te zakonodaje še cel nerazviti svet s Kitajsko vred.

Besedilo in foto: Vinko Kernc.

Mnenja uporabnikov

4 komentarjev za "Ironija dizelskega paradoksa"


J.McLane
1 mesec 3 ur nazaj

“Če predpostavimo, da je delovanje v smislu osredotočanja na CO2 za naš planetek edino pravilno in zveličavno”

Ta predpostavka je napačna, CO2 je pomemben dejavnik nikakor pa ni edini, ravno zaradi zaslepljenosti EU samo s CO2 je nastalo to kar je nastalo, zastrupljanje s škodljivimi izpuhi v urbanih območjih. S primerno regulacijo je MNZ lahko sprejemljiv, ampak vprašanje, če bo to tudi sprejemljivo iz vidika stroška izdelave in vzdrževanja.

Pozablja se tudi na eno stvar, bencin ima dejansko manj CO2 izpustov pri enaki porabi, tako ima iz vidika CO2 bencin hibrid s porabo 5 l za 12% manjši izpust CO2 kot dizel s porabo 5 l. Tako da EU avtoindustriji zelo slabo kaže, če bo glavo predolgo tiščala v dizel.

J.McLane
29 dni 6 ur nazaj

EU pritiska s porabo (CO2), EU avtoindustrija odgovorja z dizli, ki pa na njihovo žalost pač morajo ustrezati WLTP + RDE.

Bojim se samo, da jih bo konkurenca prehitela s točko 1 in 2 v zgornjem članku. Pod točko 1 imata Toyota in Hyundai/KIA konkurenčen odgovor z bencin hibridi, pod točko 2 se je pa za bati Kitajcev in Tesle (ne ni šala). Ne me narobe razumet, dizelski motor je še vedno dobra ali celo najboljša izbira za določen segment vozil ali uporabo, statistika pa vseeno pravi, da se delež vozil z dizelskimi motorji iz leta v leto manjša in nič ne kaže, da bi se ta trend obrnil. Kupci torej pravijo svoje, EU proizvajalci pa iščejo rešitve mimo želja kupcev… tole se ne bo dobro končalo.

 
Novi C4 Cactus tudi z električnim pogonskim sklopom
Volkswagnove priprave na električno ero