Kaj so e-goriva in kako lahko vplivajo na prihodnost avtomobilov?

porsche-e-fuel-02

Porsche 911 e-goriva

Nemčija je vztrajala, da se bodo lahko po letu 2035 v prodaji tudi novi avtomobili z motorjem na notranje zgorevanje, če bodo uporabniki vanj točili izključno sintetična goriva. Prihodnost v njih vidijo tudi druge države in avtomobilski proizvajalci. Morda stavijo celo več na sintetična goriva kot na vodikove gorivne celice.

Kaj pravzaprav so sintetična goriva?

E-gorivo je vrsta sintetičih goriv, ki jih prozvedejo z uporabo zelenega vodika in ogljika. Oba povečini pridobivajo iz odpadne biomase ali s pomočjo ogljikovega dioksida, ki ga zajamejo iz atmosfere. A oznaka e ni okrajšaja za eko gorivo, temveč gre prevedeno iz angleščine za elektrogorivo (electrofuel). Ravno zaradi njegovega pridobivanja ga večina vidi kot primerno alternativo bencinu za uporabo v vozilih z motorji na notranje zgorevanje.

Kako jih proizvajajo?

E-goriva proizvajajo z ločevanjem vodika in kisika iz vode s pomočjo elektrike. Naslednji korak v procesu je zajemanje ogljikovega dioksida iz zraka, ki ga potem kombinirajo z vodikom in ogljikovim dioksidom s pomočjo kemične sinteze. E-goriva so ogljično nevtralna, kar pomeni, da za proizvodnjo porabijo enako količino ogljikovega dioksida kot ga kasneje ustvarijo. Ravno zato o njem razmišljajo avtomobilski proizvajalci, še posebej tisti, ki proizvajajo športne modele. Električni pogonski sklop je enostavno pretežak za rabo v športnih avtomobilih, z ogljično nevtralnim gorivom pa bi lahko znatno podaljšali njihov obstoj.

Ključne prednosti e-goriv

Proizvajalcem gre na roko, da moderni avtomobili ne potrebujejo dodelav ali nadgradenj, da delujejo na e-goriva. Povsem brez težav z e-gorivi shajajo tudi motorji v lahkih in težkih gospodarskih vozilih. Nasprotno od vodika in elektrike, za točenje e-goriv ni potrebno spreminjati obstoječe infrastrukture. Vse ostane nespremenjeno, od začetka proizvodne verige do trenutka, ko voznik pritisne na vzvod ročke za točenje goriva.

Brez slabosti ne gre

Ključna težava je v tem obdobju izrazito draga proizvodnja e-goriv, saj jih ne morejo proizvajati v velikih količinah. Kljub bistveno čistejši proizvodnji, e-goriva med rabo še vedno ustvarijo emisije, ki so v enaki meri škodljiva za ljudi in okolje. Na koncu je tukaj še potrebna proizvodnja vodika, ki je energijsko izrazito potratna.

Prihodnost e-goriv ni nujno svetla

Sodeč po poročilu mednarodne agencije za energijo iz leta 2019 bi za proizvodnjo potrebnega vodika za industrijsko rabo potrebovali 3.600 TWh električne energije. To je skoraj 1.000 TWh več, kot je bila v lanskem letu celotna proizvodnja električne energije v Evropski uniji. Od tega je bilo v Evropski uniji 39,4 odstotka vse električne energije ustvarjene s pomočjo obnovljivih virov. V kolikor bi se potreba po vodiku za industrijske namene še povečala, bi se povečala tudi potreba po dodatni električni energiji. Nasprotniki e-goriv se naslanjajo predvsem na obsežno porabo električne energije. Še posebej, ker bi obnovljivo električno energijo porabljali za proizvodnjo vodika in ne za druge bolj smiselne stvari. E-goriva bi morali po njihovem mnenju uporabljati predvsem pri letalih in ladjah, kjer uporaba baterijsko-električnega pogona ni smiselna.

Toda tendenca znamke Porsche in še nekaterih drugih proizvajalcev, ki proizvedejo manjše število dražjih avtomobilskih modelov, je očitna. Nemci so v obrat e-goriv v Čilu vložili 62 milijonov evrov in bodo v začetni fazi na letni ravni tam proizvedli do 130 tisoč litrov e-goriv. K e-gorivom pogledujejo tudi Ferrari, Alpine, Volvo. Povpraševanje pa se bo v prihodnosti morda ustrezno povečalo tudi pri količinskih modelih.

Avtomobilizem.com (Vir: Autocar. Foto: Porsche.)