Preveč, premalo?
Pred začetkom vsake nove primerjave se v projektu PRIMA soočamo z enakimi vprašanji. Prvo je seveda, kakšnega segmenta naj se lotimo, že naslednje pa, kdo je “notri” in kdo “ven”. Prav slednje se je tokrat izkazalo kot še večji izziv, saj gre za izjemno konkurenčen segment, kjer smo bili prisiljeni postaviti določene omejitve, da smo lahko zagotovili čim bolj primerljive kandidate po vseh kriterijih.
Morda pri naboru že preveč kompliciramo. Morda za koga še premalo. Seveda vedno znova preberemo in sprejemamo tudi vaše komentarje, ko se vam zdi, da je kateri od modelov neupravičeno prisoten in drugi manjka. Če bi namesto nas kandidate izbiral kdorkoli drug, bi zagotovo prišlo do določenih odstopanj, konec koncev pa moramo biti pri izboru soglasni že kolegi iz osmih uredništev. Na koncu se seveda soočamo še z objektivnimi omejitvami glede konkretnih testnih avtomobilov.
Več glav več ve
A smisel projekta PRIMA nikoli ni bil izbrati zmagovalca. Že od prve primerjave želimo le zagotoviti smiseln, povezan in obširen vpogled v različne lastnosti primerljivih modelov, ki jih združujemo v vsebinske sklope, kot so uporabnost potniškega in prtljažnega prostora, vozne lastnosti, založenost in delovanje sodobnih varnostno-asistenčnih in povezljivostnih dodatkov, stroški lastništva ter splošen vtis, ki ga je na nas pustil posamezen model.
K vsakemu izmed kandidatov pristopimo na enak način. In ker nas v primerjavi sodeluje veliko ter smo člani različnih avtomobilističnih medijev, smo prepričani, da zagotavljamo nepristranskost rezultatov. Naivno bi bilo trditi, da sodelujoči nimamo osebnih favoritov, a se naše preference pomešajo z drugimi in postavijo ob bok povsem objektivnim in merljivim lastnostim.
Korak za korakom
Naša uvodna navodila zastopnikom avtomobilskih znamk so bila tudi tokrat zelo jasna. Želeli smo vozilo z dizelskim motorjem* moči med 110 in 130 “konji”, s pogonom na prednji kolesni par in ročnim menjalnikom (ponovno nismo pozabili niti poudariti, da naj bodo na avtomobilu nameščene zimske pnevmatike). Dodatno smo predlagali okvirno ceno med 27.000 in 30.000 evri.
Seznam tehničnih lastnosti avtomobilov, ki smo jih prevzeli v test, si lahko pogledate v spodnji razpredelnici:
Za del ocenjevanja, ki je povezan s cenami in stroški lastništva, smo upoštevali primerljive motorje in pakete opreme, ki smo jih dopolnili, da so ustrezali glavnim zahtevam kupcev tega cenovnega razreda in segmenta. Sicer pa si kriterije ocenjevanja lahko ogledate v razpredelnici na tej povezavi.
Plusi in minusi
Ko se združijo ocene vseh kriterijev, smo le še korak od zaključkov. Naše ugotovitve in rezultate po posameznih sklopih si lahko ogledate v naslednjem prispevku.
Urška Radolović (Foto: PRIMA.)
*Izjema je bila Toyota C-HR, ki v ponudbi nima dizelskega agregata, a predstavlja alternativo ponudbi s svojim hibridnim modelom.
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "Kompaktni križanci pod drobnogledom"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Ljudje, ki se naslanjajo na tuji avto mi gredo najbolj na k
Kdaj bo Korejcem uspelo izdelati konkurenčen dizelski motor? Nikoli. Tabela kaže nižji navor, manjšo moč, slabši pospešek in višjo porabo od evropskih konkurentov. Kljub decilitru večji prostornini, jim ne znese.
Če bi se zgledovali po Mercedesu, bi garantirano imeli večjo prodajo (1.5 dci, 1.6 dci, 1.3 TCe).
To je kar težko ne podati replike, ob dejstvu da je Renault potreboval 3 generacije Cliotov, da je odpravil pokanje sašije pri zgornjem delu C stebrička.
Imajo na voljo tudi 1.7 104 kw in 340 Nm, ali še boljše 2.0 100 kw in 373 Nm, saj vsi vemo, da dizel rabi kubike… Pa zanesljivost tudi nekaj šteje ne samo pospešek(ki je pri korejcih večkrat v realnosti nižji, kot na papirju..) in deci razlike pri porabi…