Na rast števila novih električnih avtomobilov pomembno vplivajo tudi povezane ugodnosti

polnjenje Elen (3)

Toyota bZ4X (7)

DSC_0746

SASA7371

Prihodnost osebne mobilnosti bo brez lokalnih emisij

Tako so nam vsaj sporočili evropski uradniki, ko so konec marca 2023 z glasovanjem v Evropskem svetu po številnih zapletih in precej neuglednem mešetarjenju pomembnejših držav članic EU dokončno potrdili prepoved prodaje avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje po letu 2035. Kljub doseženim izjemam, ki jih bodo poganjala e-goriva, je jasno, da avtomobilski proizvajalci trenutno največ energije in denarja usmerjajo v promocijo baterijsko-električnih modelov osebnih avtomobilov. Verjetno nas ni malo, ki iz različnih razlogov upamo še na druge alternative – tu mislimo predvsem pogonske sklope z vodikovimi gorivnimi celicami, ki jih zaenkrat v prihodnosti najbolj povezujejo z dostavniki in tovornimi vozili – a si je hkrati treba priznati, da bo za prehod po letu 2035 verjetno še najbolj pripravljena električna polnilna infrastruktura.

Razmah trga električnih avtomobilov

Globalno se je v lanskem letu največ novih električnih osebnih avtomobilov prodalo na Kitajskem (53 %, vključno s Hong Kongom in Tajvanom) ter na področju ZDA in Kanade. Po podatkih Jato Dynamics je trg baterijsko-električnih avtomobilov v letu 2022 v primerjavi s preteklim letom zrasel za 66 % na 7,37 milijona enot, analitiki pa zasluge za to pripisujejo radodarnim subvencijam in ugodnim davčnim shemam držav, ki potrošnike spodbujajo k prehodu na lokalno brezemisijske osebne avtomobile. V vrhu prve deseterice svetovno najbolje prodajanih električnih osebnih avtomobilov je Tesla z modeloma Y in 3, ki mu sledi četa zasledovalcev s Kitajske (Wuling, BYD, GAC). Edini evropski model je Volkswagen ID.4 na šestem mestu.

Evropa kaže nekoliko drugačno razporeditev. Od skupno 1,56 milijona baterijsko-električnih novih osebnih avtomobilov v letu 2022, jih je sicer največ prodala Tesla (modela Y in 3 sta na prvih dveh mestih), najvišja skupna številka med proizvajalci pa je pripadla skupini Volkswagen s skoraj 350 tisoč enotami (sledita Tesla in skupina Stellantis). Zanimivo je še, da so med prvo petdeseterico zaenkrat edini predstavniki kitajskih znamk modeli na novo zastavljenega MG, kar se zna glede na konkretno ekspanzijo proizvajalcev že v kratkem spremeniti.

V Sloveniji je bilo v lanskem letu po podatkih uradne statistike, ki jo za Sekcijo za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije pripravlja podjetje Ardi, prvič registriranih 2.293 novih baterijsko-električnih avtomobilov, med njimi največ vozil Tesla model Y, Škoda Enyaq iV in Volkswagen ID.4. Številke so že v prvih letošnjih mesecih letošnjega leta zelo spodbudne, saj je bilo do konca aprila registriranih skupno že 1.453 novih izključno električnih osebnih avtomobilov, kar napoveduje bistveno višje vsote ob zaključku leta. Med modeli z naskokom prednjači Tesla Y, ki mu sledita Volkswagen ID.4 in Škoda Enyaq iV.

Fiskalna politika v vlogi pospeševalca

Bo pa morda za koga zanimiv še podatek, kako na lastništvo baterijsko-električnih avtomobilov vpliva aktualna slovenska zakonodaja:

• fizične osebe se lahko potegujejo za subvencijo Eko sklada v višini 4.500 evrov oz. do 20 % vrednosti (do 3.500 evrov za nakup testnega električnega vozila), če je maloprodajna cena vozila pod 65.000 evri (z vključenim DDV in vsemi morebitnimi popusti)
• pravne osebe lahko v skladu s členom 66.b ZDDV-1 ob nakupu električnega osebnega avtomobila za opravljanje dejavnosti uveljavljajo odbitek DDV, če skupna vrednost motornega vozila (z vključenim obračunanim DDV in drugimi dajatvami) ne presega 80.000 evrov; za vozila, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo, vozila, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu z veljavnimi predpisi, kombinirana vozila za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza ter osebna specialna vozila, prilagojena izključno za prevoz pokojnikov (po točki c 66. člena ZDDV-1) pa obstaja dodatno še možnost pridobitve subvencije Eko sklada v višini do 4.500 evrov.

Zakon gospodarskim subjektom omogoča odbitek DDV tudi v primeru električnih vozil, ki so bila nabavljena pred 22. januarjem 2022 in za katere še ni poteklo petletno obdobje popravka odbitka DDV. Podjetje ima poleg tega pravico do odbitka DDV od nabave goriv in maziv ter nadomestnih delov in storitev, vezanih na ta motorna vozila. Za konec pa v primeru združene službene in zasebne rabe osebnega električnega avtomobila uporabniku ni potrebno plačevati bonitete (ta za klasične avtomobile z motorjem na notranje zgorevanje znaša 1,5 % vrednosti avtomobila na mesec).
Slovenci smo dobro osvojili davčno matematiko ter skušamo znotraj pravnih okvirjev (ali pa morda z nekaj njihovega prilagajanja) čim bolj izkoristiti ugodnosti, ki jih daje država.

Če v bazi prvih registracij novih osebnih avtomobilov v obdobju januar-april 2023 preverimo podatke o njihovem lastništvu, je razmerje pri tradicionalno gnanih 30% proti 70% v korist pravnih oseb. Še nekoliko višji – 80% – pa je v prvih štirih mesecih odstotek brezemisijskih osebnih avtomobilov v lasti pravnih oseb. Podatki o uporabnikih prvič registriranih novih osebnih avtomobilov po drugi strani kažejo pri vozilih z motorjem na notranje zgorevanje razmerje 55%-45% v korist fizičnih oseb, medtem ko je pri električnih avtomobilih to razmerje 32%-68% v korist pravnih oseb. Verjetno je torej na mestu zaključek, da smo Slovenci dobro osvojili davčno matematiko ter skušamo znotraj pravnih okvirjev (ali pa morda z nekaj njihovega prilagajanja) čim bolj izkoristiti ugodnosti, ki jih daje država.

Vse zgoraj našte ugodnosti ob nakupu pa so na drugi strani žal lahko tudi podlaga za višje cene, saj ni neobičajna praksa, da se kupcem posredujejo informativne cene z že odšteto subvencijo Eko sklada oziroma odštetim DDV.

Besedilo: Urška Radolović. Foto: PRIMA.