Množičen prehod na “čistejšo” električno mobilnost bi lahko upočasnile naraščajoče cene surovin, potrebnih za izdelavo komponent električnega pogonskega sklopa in baterij. Cene litija, ki je zaenkrat nujno potrebna sestavina baterij, je v preteklem letu narasla za kar 500 odstotkov ter s tem zaustavila nižanje cen električnih avtomobilov. Enoletni dvig cen litija naj bi vplival na dvig cene povprečnega električnega avtomobila za približno 1.000 ameriških dolarjev (950 evrov), kar izničuje prizadevanja proizvajalcev za postopno izenačevanje cen z avtomobili, ki za pogon uporabljajo bencinske ali dizelske motorje.
Po podatkih, ki so jih predstavili pri Bloombergu, naj bi bila sedanja podražitev povezana s padcem cen litija med leti 2018 in 2020, ko so se vzporedno z naraščanjem povpraševanja po električnih avtomobilih cene litija skoraj prepolovile, posledično pa so se zmanjšala tudi vlaganja v nova nahajališča in pridobivanja dodatnih količin litija. Do 16 odstotkov letne potrebe po litiju naj bi sicer v obdobju do leta 2035 pokrivali tudi z recikliranjem izrabljenih baterij.
Trenutno situacijo še poslabšuje tudi vojna v Ukrajini, ki že povzroča pomanjkanje ostalih elementov, kot so nikelj, kobalt in grafit. Po besedah strokovnjakov je zalog litija sicer dovolj, a bi njegovo pridobivanje, poleg obilice časa, terjalo tudi večje finančne vložke.
Avtomobilski proizvajalci se sicer aktivno ukvarjajo z razvojem novih tehnologij, ki bi omogočale proizvodnjo baterij z manjšimi količinami litija, da bi lahko po letu 2030, glede na napovedi, zadostili občutnemu povečanju povpraševanja po električnih vozilih.
Avtomobilizem.com (Vir: Carscoops. Foto: Volkswagen.)
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Naraščajoče cene litija preprečujejo možnost pocenitve električnih vozil"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Dobro da je na začetku članka beseda “čistejšo” v narekovajih. Očitno dejstvo da se elektro in konvencionalni avto po odtisu CO2 izenačita pri ca 240tkm evropskih glav še vedno ne zanima. Važno da bo v Bruslju čistejši zrak. Koliko bo onesnaženja drugje očitno ni pomembno. Iz nekega rudnika v Burkini Faso ali Nigeriji jim pač ne bo smrdelo. Ampak v končni fazi bo odtis CO2 čutil ves planet. Razvoj bi moral v drugo smer. Za začetek v učinkovite hibride potem pa vodik. Po drugi strani pa z nekaterimi tudi nesmiselnimi varnostnimi ukrepi onemogočajo proizvodnjo malih učinkovitih avtomobilov. Se morajo res vsi voziti v enoinpol ali dvotonskih terencih?
Vse pride prav za izgovore.