Večina dobro ve, kar je o porabi v splošnem treba vedeti.
- Porabo (v litrih na 100 prevoženih kilometrov) izračunamo tako, da natočene litre pomnožimo s 100 in delimo s prevoženimi kilometri od prejšnjega polnjenja. Pogoj za sprejemljivo natančnost je, da smo pred in po tem dolili do enake mere, najbolje do polnega.
- Poraba je odvisna od: (vrste, izrabljenosti, vzdrževanosti) motorja in menjalnika, (vrste in napolnjenosti) gum, stanja vozila (ja, tudi), vremena (temperatura, tlak, vlažnost, veter), vzponov in spustov, gneče na cesti, vrste cest (mesto, podeželje, avtomobilska cesta), števila in uglasitve semaforjev, predvsem pa tudi od voznika.
- Obstajata teoretična in resnična poraba. Teoretična je tista, ki jo proizvajalec izmeri v laboratorijskih pogojih (ker le tako lahko dobimo primerljive vrednosti), ki so seveda normirani, resnična pa (čisto na drugem koncu) tista, ki je odraz spleta okoliščin iz točke 2.
- Že nekaj časa obstaja tudi poraba, ki jo kaže potovalni računalnik. Ta je nekje vmes, zagotovo pa bliže resnični kot teoretični, ker pač zasleduje dejansko vožnjo in izračunava vrednosti. Na podlagi tipal, ki danes v motorju tako ali tako morajo biti (že zaradi samega delovanja, a tudi zaradi zagotavljanja pravilnega delovanja v prid manjšim izpustom), ni težko spisati algoritma za čip. Praksa kaže, da večina potovalnih računalnikov kaže nekoliko manjšo porabo od izmerjene po sistemu iz točke 1, v povprečju ”lažejo” okoli litra na 100. So pa tudi takšni, ki kažejo (kak liter) več.
- Občestvu najljubša in tista, ki še najbolj prispeva k misli iz uvoda, je šank poraba. Psihologi so si enotni, da ljudje, tudi ko ne lažemo, podzavestno stvari vidimo nekoliko drugače, kot so v resnici. Ko lažemo, so stvari seveda še bolj drugačne. V primeru porabe goriva je v tej točki najbolj vplivno to, kar si nekdo želi. So takšni, ki si želijo biti najvarčnejši vozniki najvarčnejšega vozila, takšni, ki želijo biti najhujši tiščači največjega požrešneža, in so takšni vmes. Pestro.
Katero zdaj vzeti zares? Ko gre za primerjanje več avtomobilov med seboj, je zagotovo najbolj primerna normna (torej teoretična) poraba, ker so pač izključeni vsi zunanji vplivi. Seveda če tisti, ki meri, ne prireja rezultatov. A tega ne moremo vedeti.
Nekaj drugega je, ko želi nekdo izvedeti, koliko določen avtomobil zares porabi. E, to je najtežje. In odvisno je tudi od tega, kakšno toleranco zahteva sprašujoči. Nekdo je, če rečem 9, zadovoljen, ko mu potem porabi 8 ali 10. Drugi dopušča še večji interval, tretji pričakuje decimalke.
Matematiki so si v ta namen izmislili statistiko, ki je odlična veda, a jo je treba razumeti. Med drugim pravi tudi, da je (v konkretnem primeru) verjetnost, da se bo nekaj vedlo po rezultatu statističnega izračuna, večja, ko je vzorec večji, in nasprotno.
Internet je lahko tudi koristna reč. V našem primeru lahko tam poiščemo in vprašamo gospoda Johna Honesta iz Velike Britanije in opazovalca bencina iz Nemčije. Oba sta iz držav z velikim številom vozil, kar v splošnem že zadosti osnovnemu statističnemu pogoju.
Primer: Golf (2014) 1.6 TDI (s kljuko, jasno). Nemcem porabi povprečno 5,31 litra na 100 kilometrov, Britancem pa 5,28 litra na 100 kilometrov. Razlika je – tudi glede na zemljepisno širino in obliko površine držav – pričakovano majhna. Brez dvoma bo drugače v Švici, na Nordkappu, v Neaplju, v Cerknem nad Idrijo, v Lendavi, v Kopru, v Kairu. Navsezadnje je odvisno tudi od vrste voženj – ali gre za 5 kilometrov dnevno po gneči ali za 100 kilometrov po vodoravni podeželski cesti. In, jasno, še od vsega tistega, kar je spisano v točki 2.
Tu smo zdaj iz statističnega povprečja neke specifične dežele (mišljeno tako geografsko kot demografsko in še kaj), ki ponuja informacijo, prešli na konkretnega človečka v konkretnem kraju s konkretnimi navadami in okoliščinami nasploh (vožnje, vzdrževanja vozila, cest, po katerih vozi, …), ki informacijo išče. Pri tem je prav, da kot iskalci informacije dopustimo določeno toleranco.
Da je poraba istega avtomobila na istih cestah lahko zelo različna, niti ni težko preveriti – kjer sta doma dva avtomobila, si ju po enem mesecu zamenjajte, v času dveh mesecev pa redno in karseda natančno beležite porabo ter na koncu primerjajte med voznikoma.
Hočem pa reči: pričakovati, da bo za neko različico nekega modela nekega avtomobila obstajala številka o porabi goriva, s katero bodo zadovoljni vsi, je utopično. Kolikor ljudi, toliko porab. Razlike so lahko tudi znotraj treh ali več litrov za 100 kilometrov, pa pri tem govorim o običajnih avtomobilih s štirivaljnimi motorji, ne o kakih V8, V12, na pol dirkaških in podobno.
Pri vsem skupaj pa je dobro vedeti še nekaj: čisto nič ne škodi pogovor o porabi za šankom, ne kaže pa se zanesti na izrečene številke. Saj so lahko tudi na mestu, le zanesljivost, da bodo prave, je zaradi vzorca (vzorec je tam po navadi 1 ali 2) manjša.
Besedilo in foto: Vinko Kernc.
Mnenja uporabnikov
10 komentarjev za "O porabi goriva"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Preveč se vsi obremenjujejo s porabo, res je. Seveda je fajn, ko prideš na črpalko in razmišljaš da kdaj pa si nazadnje tankal. Ampak priznam, jaz raje uživam v vožnji in ne gledam na porabo.
Edinkrat, ko me je ”stisnilo” je bilo tankanje po vožnji z enim V6. Cifre so se kar vrtele in vrtele. Pa sem tudi pomislil na to, da kako sem užival v vožnji in ne koliko plače sem pustil na bencinski.
Lepo napisano, je pa poraba zelo odvisna od voznika in njegovega načina vožnje, pa tudi občutka za motor, nekdo sliši in občuti motor v vozilu , drugi pač tega občutka nima in ga nikoli ne bo imel.
Simpatičen članek 🙂
Honda Civic Type R potem porabi okrog 12l / 100km? Fajn vedeti 🙂 Se mi pa zdi kar precej visoka poraba
Če se voziš z takim avtomobilom kot se zagre je to normalna poraba oz je lahko tudi višja brez nekega hudega matranja, če se pa jajcaš gre pa tudi pod 10l
za Civic Type R sicer ne vem, sem pa en vikend imel možnost voziti novega Civica, 1.5 motor, 182 konjev, mislim, da ima. poleg enkratne vozniške izkušnje me je presenetila tudi poraba – 2x relacija LJ-Laško-LJ, tja grede čez dan in bolj kot ne po omejitvah, nazaj grede ponoči in malce čez omejitev, in potem še naslednji dan zjutraj malo mestne vožnje od doma do AC Mobila, pa je bila povprečna poraba 6.2 po BC. kar je meni za tak motor in tudi glede na to, kako sem se vozil, več kot sprejemljivo.
z enako vožnjo, npr., sem pri Priusu nekje okoli 5.5, s Hondo Civic prejšnje generacije, 1.4 vtec motor, pa je bila nekje 6.7. na tej isti cesti.
Super je, žal od nakupa me je odvrnilo nizko sedenje.
Najbolj so mi pri srcu ekstremisti, ki jim dizel po mestu pije 5 litrov, ali 150 KM bencinar pri 130 5,7. Zato obstaja spritmonitor, da mi da neko realnejšo sliko.