A prodajno zgodbo v Evropi je potrebno pogledati nekoliko širše. V vseh sedem mesecih leta je prodaja električnih in priključno-hibridnih modelov stabilna in enakomerna, a bistveno nižja kot v lanskem letu. Toda julijske številke so pokazale, da so kupci pripravljeni narediti korak naprej pri premijskih baterijsko-električnih modelih, ki občutno pridobivajo na prodajnih številkah. Razkorak med “ljudskimi” oziroma volumenskimi in premijskimi baterijsko-električnimi modeli pa postaja vse večji.
Majhni prirastki, a v nekaterih državah padci občutni
Registracije novih baterijsko-električnih modelov so se v prvih sedmih mesecih povečale za 0,7 odstotka, na drugi strani je število novo registriranih priključnih hibridov v prvih sedmih mesecih upadlo za 0,7 odstotka. Bolj razdelan pogled razkriva, da je število novo registriranih električnih in priključnih hibridov v volumenskih razredih padlo. Za razmeroma stabilno prodajno statistiko so v juliju poskrbeli predvsem premijski baterijsko-električni modeli, ki so močno odskočili navzgor. Natančneje, trg cenovno dostopnejših električnih modelov je padel za 6,9 odstotka, priključnih hibridov za 18 odstotkov. Po drugi strani se je prodaja premijskih električnih modelov povečala za 23 odstotkov in priključnih hibridov za 14 odstotkov. Zaradi majhnosti segmenta lahko sicer posamezen mesec močno vpliva na statistiko – v pozitivnem ali negativnem smislu.
Ključna za padec trga sta bila dva modela. Prodaja Teslinega modela Y je padla za 25 odstotkov, a ostaja najbolje prodajani električni model Evropi, in Volkswagnovega ID.4 za 32 odstotkov (četrti najbolje prodajani električni model v Evropi). Na udaru je tudi nemški trg. Prodaja baterijsko-električnih modelov je tam v juliju upadla za neverjetnih 37 odstotkov, medtem ko je bila v Franciji in Veliki Britaniji celo pozitivna.
Izjemno nihanje prodaje
Po nekaj mesecih uspešnih prodajnih prirastkov je julija za nekatere sledila streznitev. Med priključnimi hibridi je le tretji najmočnejši prodajni model, Kia Sportage, imel padec prodaje manjši od desetih odstotkov. Vsi ostali modeli v najboljši deseterici so izgubili vsaj deset odstotkov ali pa jih vsaj toliko tudi pridobili. Cupri Formentor je prodaja zrasla za 68 odstotkov, medtem ko je Mazda CX-60 izgubila 45 odstotkov. Prodajna nihanja so gromozanska.
Med premijskimi baterijsko-električnimi modeli je vsekakor zmagovalec Volvo EX30, njegova prodaja je zrasla za 23 odstotkov na 47.172 avtov. Ključni igralci v tem segmentu so še BMW iX1 in Mercedes-Benz EQB. Postajajo pa priključni hibridi zamenjava za dizelsko gnane modele.
Redek padec v razredu kompaktnih križancev
Evropski drugi največji razred, ne glede na pogonsko opcijo, v letošnjem letu izgublja prodajni zagon iz zadnjih let. Julija se je prodaja celo zmanjšala za 0,8 odstotka. Ključna modela za ta padec sta predvsem Peugeot 3008 in Ford Kuga. Pri obeh so zaznali padec v višini 11 odstotkov, a sta tudi oba sredi prehoda v novo generacijo oziroma sredi prenove. Svoj pohod pa še vedno nadaljujejo majhni križanci, njihova prodaja je julija zrasla za 8,2 odstotka. Največji skok je uspel modelu MG ZS, predvsem zaradi njegove privlačne cene na številnih evropskih trgih.
Morda je v največji nemilnosti kupcev trenutno razred majhnih električnih modelov. Segment je upadel za 7,9 odstotka, največji padci pa so vidni pri Fiat 500e (42 odstotkov) in pri Dacii Spring (padec 65 odstotkov).
Avtomobilizem.com (Vir: Europe Autonews. Foto: Volkswagen, Peter Humar, Kia, Dacia.)
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Obrat na evropskem trgu: priključni hibridi namesto dizlov in porast električnih premijcev"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Bogatuni si na račun revnih zaposlenih kupujejo luksuzne hiše jahte jadrnice počitnice ev avte raja pa goni 10 let stare dizel
Obrabljena floskula..ampak dobra za tiste, ki imajo radi hitre zaključke.
Me prav zanima, kako bo sedaj, ko delovne sile manjka pa kriza se bliža.
Mimogrede, v prejšnjem sistemu se je dobiček razdelilo med delavce (to je dobro, marsikdo pase nostalgijo na to), ampak zaradi tega ni bilo napredka (to je pa slabo). Le kako je mogel tak “super” sistem propasti?
Ne zagovarjam bogatih v vseh njihovih dejanjih, ampak napredek (to je dobro) je možen samo z investicijami, za to pa se rabi denar (ali osovraženo: kapital). Karkoli drugega se v zgodovini ni obneslo.
Res je, nivo profitabilnosti je nemogoč (to je slabo), zadeva bo neizogibno tako “zaribala”, da bo zrela za eno obsežno vojno oz. dejansko razrušenje sveta, potem pa bo spet dober zagon vse nanovo postaviti.
Drugače kapitalizem ne deluje. Zadeva ciklira – po prosperiteti je vedno kak zlom borze, vojna ali kaj podobnega, po krizi pa vedno spet prosperiteta (če le ni kakšne atomske bombe prej).