Novice

Peteroboj PRIMA kompaktnih prestižnih križancev

Kompaktni prestižni križanci, ki smo jih tokrat soočili v velikem primerjalnem testu, so sicer primerljivi po številnih lastnostih, a hkrati uspevajo s prepoznavnim pristopom in določenimi posebnostmi nagovarjati kupce z različnimi pričakovanji, željami in potrebami.

Ravnovesje

Enako, kot je pomembna za nas in svet okrog nas, ima uravnoteženost lastnosti svojo vlogo tudi pri izbiri avtomobila. Čeprav bi lahko po eni strani rekli, da pri prestižnih znamkah kupujejo tisti, ki so manj občutljivi na skupne stroške lastništva, so slednji hkrati včasih še bolj zahtevni glede tega, kaj jim proizvajalci nudijo v zameno za vložen denar.

Ponudbe na trgu je kar nekaj, a hkrati precej manj kot pri nekoliko bolj cenovno dostopnih znamkah. Slednje je razumljivo, enako kot dejstvo, da so manjše tudi prodajne številke. Da bi lažje ponazorili proces izbire med tekmeci, smo se tudi tokrat osredotočili na njihove prednosti, slabosti, pa tudi posebnosti, zaradi katerih izstopajo iz množice.

prima-primaryDa bi bila situcija nekoliko bolj zapletena, v teh časih na končni rezultat lahko vpliva tudi dobavljivost avtomobilov. Z zamudami pri dobavah in manjšimi zalogami se sooča večina proizvajalcev, kakšen opremski dodatek lahko podaljša predvideni rok predaje kupcu celo na leto dni, kar je bilo včasih povsem nepredstavljivo. Znamke na ta račun včasih prilagajajo ponudbo, svetovalci pa skušajo po najboljših močeh seznaniti kupce z informacijami, ki so na razpolago. Kot pri vsem ostalem, so trenutno strpnost, razumevanje in dobra komunikacija ključni, če se želimo izogniti slabi volji.

Pa začnimo pri privlačnosti

Morda bo najbolj prav, da tokrat začnemo pri željah in idealih – avtomobilu, ki bi ga izbrali, če ne bi pretirano upoštevali različnih objektivno merljivih lastnosti. Kot veste, skušamo s kolegi v enem od petih vsebinskih sklopov ovrednotiti vtis, ki ga je na nas naredil posamezen konkurent. Pri tem v uredništvih razmišljamo o našem dojemanju popolnosti avtomobila kot paketa, pa tudi o učinku, ki ga pusti na opazovalca. Je opazen, izzivalen, nekaj posebnega ali se izgubi na cesti? In nenazadnje, kako dobro se počutimo za njegovim volanom.

subjektivni_001Zanimivo je, da sta se na tem področju najbolje odrezala avtomobila, ki nista del t.i. nemške trojice in sta, vsak na svoj način, outsajderja. Za avtomobil, ki najbolj izstopa na naših cestah in ima tisti nedoločljivi faktor X, smo označili Lexus UX. Po drugi strani smo se najboljše počutili za volanom Audija Q3. Prvi po prepričljivosti celotnega paketa in izgledu pa je bil po našem mnenju Volvo XC40, ki si je prislužil tudi vodilno mesto v tem sklopu.

Ima vse, kar potrebujete?

Kljub čustveni komponenti, ki smo jo obdelali najprej, je avtomobil v prvi vrsti pomočnik, ki nam omogoča svobodo premikanja med kraji. Kot takšen mora pokrivati vse naše potrebe na dnevnih vožnjah, hkrati pa je dobro, da ne počepne niti pred posebnimi dogodki, kot so daljše poti ali počitnice.

Pri ocenjevanju notranjosti smo v splošnem zaključili, da imajo proizvajalci za vstopne premijske modele precej različne pristope, saj sta na primer BMW X1 in Audi Q3 v veliko pogledih le kompaktnejši različici večjih modelov, medtem ko smo pri Mercedes-Benzu marsikje naleteli na tršo in tanjšo plastika, neljubo škripanje, pa tudi številne na dotik zelo občutljive površine

meritve notranjosti prima 10 2021 (4)Udobje in nastavljivost sprednjih sedežev sta pri večini odlična, zadnje klopi večinoma ponujajo dovolj prostora – z izjemo Lexusa UX, ki je nekoliko bolj utesnjen. Kompromis na drugi strani lahko predstavljajo kratek sedalni del in razmeroma pokončno sedenje. Nameščanje otroških sedežev tokrat ni bilo problematično, saj imajo vsi primerjani modeli dostopna pritrdišča s pokrovčki. Odlagalnih prostorov je pri vseh dovolj, v vrata smo lahko odložili celo velike plastenke, v sredini pa so standard veliki zaprti predali pod naslonjalom za roko.

Na področju ergonomije se ne moremo izogniti razširjeni digitalizaciji, kjer prednjačita Audi in Volvo, kot kontrast pa sta tokrat nastopila opazno bolj analogna Lexus in BMW, ki tukaj kaže svoja leta. Nekje vmes smo uvrstili Mercedes z velikima digitalnima zaslonoma in drsno ploščico z bližnjicami ter razmeroma zapletenim upravljanjem na volanu.

Posebno poglavje so prtljažniki, ki so kljub uvrščenosti modelov v isti razred precej različni. En del zgodbe predstavljajo uradni litri normirano izmerjene prostornine iz tehničnih podatkov, bistveno več pa pove zlaganje predmetov, kot so večje torbe in kovčki, v položaju zadnje klopi, ki omogoča normalno sedenje zadnjih potnikov.

meritve notranjosti prima 10 2021 (1)Čeprav ni največji po litrih, je šlo največ prtljage v Volvo XC40 (na račun pravilne oblike), sledila sta Audi Q3 in BMW X1, nato Mercedes-Benz GLA in na koncu Lexus UX. Slednji je tudi edini brez odprtine za smuči. Prostor pod dvojnim dnom (če je ta v višjem položaju) je pri Q3 in GLA praktično neuporaben (prostor za orodje, obvezno opremo in res kakšno drobnarijo), pri UX precej velik, a nepraktično razdeljen. Pri XC40 je pravilne oblike, a plitev, pri X1 pa je pod podom še resnično uporabna luknja, ki je globoka in pravilne oblike.

Vsi imajo v prtljažniku takšne ali drugačne kljukice za obešanje vrečk, GLA je bil edini brez 12V vtičnice in stranskih predalov. Ti so sicer najlepši (globoki in pokriti) v UX, zelo uporabni tudi v X1 (desni z mrežico), pri Audiju precej plitvi, pri XC40 pa ravno obratno – ozki in globoki. Zlaganje naslonjal so najboljše izvedli pri Lexusu, Mercedesu in Volvu z vzvodom na zgornjem delu naslonjala. Audi in BMW imata sicer nastavljiv naklon naslona ter vzdolžno pomično klop, a je zlaganje zaslonjal urejeno s pomočjo nepraktične zanke.

uporabnost_001

V seštevku se je najbolje izkazal Audi Q3, za kar se ima zahvaliti prostornosti v potniškem in prtljažnem delu, pa tudi zgledni ergonomiji in dobri kvaliteti materialov. Tesno mu je sledil BMW X1, ki je bil sicer najbolj prepričljiv pri ocenjevanju prtljažnega prostora, a je hkrati nekoliko zaostal na račun udobnosti zadnje klopi in uporabnosti sprednjih odlagališč. Nepresenetljivo je v tem delu primerjave s tekmeci najbolj odstopal Lexus UX, ki kljub številnim zanimivim in lepo izdelanim rešitvam v splošnem šepa, ko je govora o količini prostora v notranjosti.

Nabiranje kilometrov

Najlepši del primerjave vedno predstavljajo vožnje naših kandidatov. Hkrati je pri njih največ vredno, da se v enakih pogojih lahko premikamo iz enega v drug model (pa po potrebi tudi vračamo v predhodnika), pri čemer smo še bolj pozorni na njihove lastnosti v primerjavi z ostalimi. Naiven bi bil tisti, ki meni, da med njimi ni opaznih razlik. Je pa res, da se vsi sodelujoči obenem zavedamo, da smo pri izvajanju meritev in beleženju vtisov verjetno precej bolj zahtevni, kot velik del njihovih kupcev.

Dinamični slalom med stožci, ki smo ga tokrat opravili na poligonu Združenja šoferjev in avtomehanikov Celje v Ljubečni, je tisti, ki da vozniku največ informacij o obvladovanju avtomobila v zahtevnejših situacijah. Drži, za nekatere povsem nepomembna kategorija, hkrati pa se hitro pokaže, kateremu izmed modelov so inženirji namenili bolj začinjen značaj in kateri je prvenstveno namenjen udobni umirjeni vožnji. Za preizkus smo uporabili bencinske pogonske sklope, pri čemer je imel X1 štirikolesni pogon xDrive, UX pa je bil opremljen s hibridnim pogonskim sklopom.

Naslednji del sestavljanke vedno doda cestno merjenje porabe goriva, kjer smo tokrat prevozili 124 kilometrov – od tega 42 kilometrov po avtocesti, 32 kilometrov v umirjeni regionalni vožnji, dodali 28 kilometrov bolj dinamične regionalne vožnje in zaključili z 22 mestnimi kilometri. Po podatkih potovalnega računalnika je bil skupno najvarčnejši hibridni UX, z največjo razliko v mestni vožnji, čeprav je tudi drugje pospravil s konkurenco. Odlično se je pod črto izkazal tudi Q3, nekoliko je zaostal le v mestu. Daleč največ goriva je tokrat pričakovano porabil X1 s štirikolesnim  pogonom, ki mu je dvignil porabo predvsem na dinamičnem odseku

poraba tabela_001Če se je kot najbolj igriv in povratno poveden v vožnji pokazal BMW X1, smo na daljših vožnjah bolj cenili udobje, kot ga ponujata Volvo XC40 in Lexus UX. Slednji še posebej na račun hibridnega pogonskega sklopa, ki mu je poleg točk pri porabi prinesel še dodatne pri meritvah hrupa v mirovanju in pri hitrosti 60 km/h.

vozna dinamika_001Na področju, ki je v našem velikem primerjalnem testu prineslo za uporabnostjo drugo največje število točk – skoraj četrtino – so bile na koncu razlike pravzaprav majhne, čeprav so prednosti posameznega modela izhajale z različnih področij. Z največ skupnimi točkami smo ocenili Lexus UX, ki je za las prehitel Audi Q3.

Znamenje časa

Sodobnim vozniškim pomagalom smo za razliko od uporabnosti in voznih lastnosti namenili približno 15 odstotkov vseh točk, enako subjektivnemu vtisu uredništev. Na tem mestu ne bo odveč pojasnilo, da nedvomno pozdravljamo tehnične novosti, ki jih znamke uvajajo v sodobna vozila za večje udobje in varnost v vožnji ter s točkami nagrajujemo njihovo dostopnost v serijskih in doplačilnih paketih opreme. Hkrati se zavedamo, da obstaja določen delež uporabnikov, ki jim tovrstni dodatki ne pomenijo veliko ali se jih celo izogibajo, ter povzemamo pristop nekaterih proizvajalcev, ki v osnovni nabor opreme celo v primeru prestižnih avtomobilov praviloma ne vključujejo obširnega paketa pomagal.


PRIMA smo: Avtomanija, Avto Fokus, Finance, Siol, Volan, Žurnal24 in Avtomobilizem.com.


Seveda obstajajo izjeme, največ točk za serijsko opremljenost z asistenčnimi sistemi so pri nas dobili XC40, UX in GLA, najslabše pa se je na tem področju izkazal X1, ki je sicer med tekmeci v najbolj zreli življenjski fazi. Medtem ko nemške znamke vozniška pomagala najpogosteje dodajajo v obliki paketov, ki se pogosto dopolnjujejo in/ali izključujejo, je pri Volvu že dosti vključeno v osnovi, pri UX pa se opremljenost povečuje s stopnjami opreme (njihov seznam doplačilne opreme, ki je na razpolago pri vseh različicah, je praktično omejen na kovinsko barvo in štirikolesni pogon). Po gladkosti delovanja asistenčnih sistemov smo na vrh postavili XC40 in GLA.

Zanimivo je, da X1 in Q3 v osnovi ponujata paket opreme, ki ne vključuje žarometov v tehniki LED spredaj in zadaj. Ima pa po drugi strani Q3, enako kot XC40, že možnost sistema komunikacije V2V z drugimi vozili. Opazne so tudi razlike glede sistemov povezljivosti, med drugim v tem, kaj se z avtomobili lahko dela na daljavo. Pri Volvu in Lexusu lahko nadzor izvajate celo preko pametne ure, če vas to veseli, poleg tega pa ima Volvo na voljo digitalni ključ, ki ga je mogoče deliti z drugimi. Nenazadnje se vedno ustavimo pri delovanju infozabavnega sistema; tukaj se nam zdi najboljše upravljanje, kot so si ga zamislili pri znamkah Audi in BMW, najslabše pa pri Lexusu.

asistenčni_001Medtem ko je X1 pričakovano izgubil korak s tekmeci na področju sodobnih sistemov povezljivosti ter zagotavljanja udobja in varnosti, sta se na vrh prebila Volvo XC40 in Mercedes-Benz GLA.

Po nakupih

Slej ko prej pridemo do denarja. Za nakup, za registracijo in zavarovanje, za vzdrževanje. Po ponudbe za nova vozila smo odšli osebno v salone in transparentno pojasnili, za kaj jo potrebujemo. Vse pridobljene cene so za gotovinski nakup, čeprav v tem segmentu to ni poseben prodajni argument. Prodajalci so načeloma sestavili ponudbo, ki je vključevala tipične opremske pakete in dodatke, kot jih izbirajo njihovi kupci (LED žarometi, zadnja parkirna kamera, ogrevana prednja sedeža, električno odpiranje prtljažnika, dostop in zagon brez ključa, avtomatska klima …). V tem pogledu odstopa Lexus, kjer so pripravili poseben paket opreme (Special Edition) v kombinaciji s hibridnim pogonskim sklopom; slednji vključuje večino želenih opcij, hkrati pa so dodali nekatere, ki niso standardne za ta razred (usnjeno oblazinjenje, dodatno zatemnjena stekla, alarmna naprava), zaradi česar je bilo potrebno v cenovni primerjavi dopolniti opremo tudi ostalim. Posledično je prišlo do opaznega dviga povprečne cene za okvirno tri evrske tisočake, nekaj podobnega pa se je zgodilo še zaradi navigacije, ki je pri Volvu XC40 že del paketa opreme Momentum Pro in brez katere se pri znamki BMW ne da naročiti povezave s pametnim telefonom.

Povprečna izhodiščna cena primerjanih modelov je tokrat znašala dobrih 40 tisočakov. Ob tem osnovna kovinska barva stane v povprečju dobrih 900 evrov, pri čemer jo opazno dviguje Lexus. Po drugi strani le pri Lexusu ne zaračunavajo dodatnih stroškov priprave in/ali transporta, jih je treba pa toliko več plačati pri znamki BMW. Modelom smo v kalkulaciji dodali v povprečju dobrih 6 tisoč evrov dodatkov, tako da je skupna cena pred popusti znašala skoraj 48 tisoč evrov.

Zanimivo je, da je povprečje pridobljenih popustov znova praktično enako stroškom opcij, dobrih 6 tisoč evrov, pri čemer na tem mestu velja poudariti, da ga dodobra dviguje Volvo z razliko med polno in akcijsko ceno modela T3 Momentum Pro. Povprečna končna cena primerjanih avtomobilov je bila nekoliko manj kot 42 evrskih tisočakov, a ocenjujemo, da so dejanske transakcijske cene 3-4 tisoč evrov nižje, saj kupcem ni treba usklajevati paketov opreme, kot smo jih morali mi. So pa zato svetovalci ob sestavi vozil še bolj kot sicer pozorni na določene opcije, zaradi katerih se dobava avtomobila lahko opazno zavleče (pri nekaterih znamkah so kritične opcije že umaknjene in se jih začasno ne da naročiti).

stroški_001Pri izračunu stroškov zavarovanja smo upoštevali postavke: AO + (avtomobilska odgovornost + voznik v primeru poškodb), 6. premijski razred, kasko z 2-odstotno odbitno franšizo in delni kasko (požarna nevarnost in naravne nesreče, parkirišče, kraja. Za stroške vzdrževanja v obdobju petih let oziroma prevoženih 100.000 km ima znamka BMW paket, ki ga stranka lahko izbere že pri nakupu novega vozila ter je opazno cenejši od ostalih izračunov, ki so nam jih posredovali pooblaščeni servisi.

stroški lastništva_001Najugodnejše ponudbe avtomobilov smo tokrat dobili za XC40 in UX, navzgor je opazno odstopal GLA. Po drugi strani se je Lexus UX izkazal dražji, ko je govora o nastalih stroških v petih letih od nakupa, tam sta precej točk pridobila BMW in Audi (na račun daljših servisnih intervalov). Ob upoštevanju obeh dejavnikov je največ točk dosegel XC40.

Majhne in velike razlike

Seštevki kategorij so prinesli novega prvaka velikega primerjalnega testa, Volvo XC40. Kot je to običajno, tudi tokrat ni bil najboljši v vsaki izmed petih kategorij, se je pa posebej izkazal pri sodobnih pomagalih, stroških lastništva in skupnem vtisu, ki ga je pustil na sodelujoče člane uredništev. Stolček mu je na področju uporabnosti odnesel Audi Q3, ki je na račun prepričljivega nastopa na večini področij končal na skupnem drugem mestu. Tretje mesto je pripadlo BMW X1, saj je ob izjemno dobro izkoriščenem prostoru v notranjosti blestel v dinamičnih voznih lastnostih in stroških vzdrževanja, a zaostajal pri sodobnih pomagalih. Mercedes-Benzov GLA je boljšo uvrstitev zapravil predvsem na račun relativno visoke nakupne cene, čeprav smo ga odlično ocenili pri sodobnih tehnologijah in se je izkazal tudi kot vozno navdahnjen. Lexus UX, zmagovalec sklopa voznih lastnosti in hvale vreden hibridni predstavnik japonske alternative, pa žal ni pustil dobrega vtisa pri prostornosti in posledično uporabnosti. In čeprav je to področje, ki morda za koga ni pomembno, predstavlja eno od meril za vse naše tekmovalce.

skupaj_001Ker se zavedamo, da imamo pri nakupih avtomobilov različna mnenja, želje in potrebe, bomo z veseljem ponovno pripravili vzporedne scenarije končne razvrstitve, a tokrat po vaših željah. Ne zato, ker si jih ne bi znali izmisliti sami, temveč bolj, da potipamo utrip dejanskih kupcev in morda pridemo do kakšnih novih spoznanj.

Avtomobilizem.com (Foto: PRIMA.)

Mnenja uporabnikov

25 komentarjev za "Peteroboj PRIMA kompaktnih prestižnih križancev"


13 dni 4 ur nazaj

Nerodne razporeditve stikal se navadiš dosti lažje kot da stikal sploh ni. Sam povem…

19 dni 19 ur nazaj

Vseskozi se hvali turbodizle in da se hybrid samo približa porabi turbo dizla, v mestu npr. izven pa ne in podobno, a tabela s porabo je zelo zgovorna. Volvo žre k da je nafta zastonj.

chad
19 dni 14 ur nazaj

Pri dizlu je treba še nekaj upoštevat, večina nas ima prekratke vožnje in to pomeni zabasan egr ventil, kasneje pa še dpf (stroški čiščenja). Pri hibridu kaj takega ni, zato mi je hibrid odlična ideja. Povprečno porabo res kaže npr 6 l, ampak to ne vključuje režima speljevanja (elektrika), kjer je poraba goriva vsaj dvakratna temu, tudi tega se večina ne zaveda.

xxl
19 dni 17 ur nazaj

Nobeden ni dizel. Hybrid pa poseka dizla v mestu.

19 dni 16 ur nazaj

ja link je bil do starega testa zato sem mislil da je dizel
https://www.volan.si/testi/testi/6569545-najboljsa-skatla-vseh-casov/
Pod 8 litrov ni šlo

20 dni 5 ur nazaj

Čuden test, zato ker je Lexus majhen je izgubil toliko točk, da je padel na zadnje mesto, čeprav je najboljši ali drugi najboljši pri vsem ostalem

tha_man
19 dni 14 ur nazaj

Nič čudnega, crossover kupiš predvsem zato, ker naj bi bil bolj uporaben od klasičnih hatchbackov, na katerih so bazirani. Če ni, potem ne vidim nekega smisla, ker ostalo so sami minusi. So pa šminka in trenutno “in” – če je pomembno predvsem to dvoje, je UX odlična izbira.

D12J12
20 dni 6 ur nazaj

Vsak naj si sam sešteje oz. sam oceni kaj od vozila pričakuje. Pri mojih 170cm in večinoma solo vožnjah mi je že ux “prevelik”, veliko mestne vožnje in vedno skoraj vožnja v koloni, tako da menjalnik ne igra vidne vloge. Šteje zanesljiv pogon, kar pa pri lexusu definitivno je. Pa imam zmagovalca tega testa 🙂 .

JG2
20 dni 9 ur nazaj

V bistvu sem pričakoval tak rezultat.

 
Pod drobnogledom ekipe PRIMA so se znašli prestižni kompaktni športni terenci
Pustolovski duh Mazde CX-50