Opel Insignia OPC

Če vam je navadna insignia všeč, potem ne vidimo razloga, da ne bi bili naravnost navdušeni nad pojavo njene OPC različice. Oplovi oblikovalci so namreč z uporabo všečnih popravkov naredili avto všečno agresiven in ravno prav nabit. To so dosegli z novim poudarjenim prednjim in zadnjim odbijačem, novima obrobama pragov, diskretnim spojlerjem na pokrovu prtljažnika in seveda dvema zajetnima izpušnima cevema, po eno na vsaki strani avta. Podoba OPC je sklenjena z novimi 19-palčnimi kolesi, proti doplačilu pa bo moč dobiti še bolj nizkopresečna 20-palčna kolesa.

 

 

V kabini se OPC od ostalih insignij loči po športnih sedežih iz Recara, novem trikrakem volanskem obroču, drugače oblikovani prestavni ročici šeststopenjskega ročnega menjalnika, piko na i pa pristavijo še merilniki s spremenjeno grafiko, pri katerih številčnica merilnika hitrosti seže po novem do 300 km/h.

 

 

Za pogon ji služi na 240 kilovatov (326 konjskih moči) in 400 njutenmetrov navit 2,8-litrski V6, ki si do te "sape" pomaga s prisilnim polnjenjem (turbopuhalo). Insignia OPC je prvi (serijski) OPC, ki prenaša motorno moč na vsa štiri kolesa. Pri tem se poslužuje nove elektronsko nadzorovane zapore zadnjega diferenciala eLSD (electronic Limited Splip Diferential), ki zmore prenesti do 40 odstotkov pogonske moči na (zadnje) kolo z boljšim oprijemom.

Poleg štirikolesnega pogona so se inženirji pri Oplovem oddelku OPC poigrali tudi z nastavitvami podvozja in zavor. Slednje je prispeval Brembo, pri čemer so notranje hlajeni koluti spoštljivih premerov nameščeni tako spredaj kot tudi zadaj.

 

 

Insignia OPC naj bi po pričanju Opla pospeševala do stotice okroglih šest sekund, njena hitrost pa je elektronsko omejena na 250 km/h, do prvih kupcev pa ne bo zapeljala pred letošnjim poletjem, ko steče redna prodaja najprej v Evropi.